Nekaj časa nazaj sem se dobila z bratrancem, saj ga že res zelo dolgo časa nisem videla. Tisti vikend sem se odpravila k njemu in se odločila, da bom cel vikend z njim. Ker se res malokrat vidiva sem hotela izkoristiti res več dni, saj sem verjela, da si imava zelo veliko za povedati.

Ko sem prišla k njemu, me je marsikaj presenetilo. Zdaj sem videla, da se je malce spremenil. Včasih je bil res bolj sproščen, tokrat pa se mi je zdel res zelo zaskrbljen in videla sem, da ga nekaj matra. Seveda sem želela na vsak način to izvleči ven iz njega, ker me je res zanimalo, kaj ga tako matra oziroma kaj je narobe. Končno mi je povedal in to, kar sem slišala, mi res ni bilo všeč. Čez celoten vikend je bila najina glavna tema pogovora rak. Rak je definitivno nekaj, kar nikoli nisem želela slišati. Tako najprej sebi kot tudi pri celotni svoji družini nisem želela, da bi rak postal del njihove ali mojo zgodbo. Moj bratranec je na žalost imel veliko smolo. Seveda mi to ni bilo všeč zaradi tega, ker sem vedela, da je on vedno bil najbolj sproščen in živel je dan za dnem vsak dan posebej. Rekel mi je, da je še vedno takšen, kot je bil, samo da tokrat mora res lepo premisliti, kaj bo naredil. Rekel je, da je že začel skrbeti za to in da se ne bo kar tako vdal in seveda sem zelo ponosna na njega. Rekel je, da ga je rak marsikaj naučil in da sedaj res dosti bolj ceni, tako svoje življenje kot tudi na splošno svoje zdravje in svoje počutje. Ko sem to slišala, sem ugotovila, da se je res malce spremenil, ampak to je lahko seveda dobra stvar. Rekel je, da bo raka premagal in te besede so mi bile res najbolj pomembne. Bila sem zelo vesela, da sem te besede slišala in sem mu tudi verjela. Vem, da je moj bratranec zelo močen in da bo to tudi preživel. Je pa res, da se je v tem postopku precej spremenil, kar mu tudi ni škodilo.