Svarilo pred zakrivanjem oči pred resničnostjo, zmedenost, na pragu izumrtja, našo usodo od Pangee naprej krojijo pošastni klovni, simbol naše smrti, konec verovanj, smrtni odraz duše, razkritje, snemanje mask, vprašljivo poreklo, zlomljen, zatrt, odpisan, nekaj bo le ostalo, sem si tolmačil do potankosti izdelane ter izredno povedne risbe v decembru izdanega umetniškega koledarja Dark Lines [...]
»Mar sem že toliko star,« mi je ob predlogu pogovora za Park dejal 28-letni Novomeščan, vsestransko dejavni Jure Šuln. »Nisi,« sem mu odgovoril, »si pa kljub mladim letom mestu vtisnil nekaj lastnega.« Ker sva z njegovim očetom znanca, vem, da je bila Juretu tako rekoč v zibelko položena ljubezen do morja in jadranja. Ni nenavadno, [...]
Bosanski književnik, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist in scenarist Zilhad Ključanin se je leta 1960 rodil v Trnovi pri Sanskem Mostu. Je doktor literarne zgodovine in predavatelj na fakultetah v Zenici in Tuzli, a kot je povedal med zadnjim obiskom in predstavitvijo njegove nove knjige za novomeško Gogo, zbirke kratkih zgodb v prevodu Barice Smole, Sarajevska [...]
Lavra Fabjan, 37-letna oblikovalka, je v Žabji vasi rojena, danes pa na Mestnih njivah živeča Novomeščanka, ki zase pravi, da živi tik pod nekdanjim prazgodovinskim grobiščem na Marofu. Njene misli zaposluje bližina tega zadnjega počivališča prazgodovinskih prebivalcev novomeškega okrožja, izobrazba, splet okoliščin in v mistiko ovita preteklost pa so jo vodile do snovalcev novomeškega mladinskega [...]
Matic je po rodu Stražan, rojen leta 1982. Obiskoval je novomeško srednjo ekonomsko šolo, nakar se je odločil za študij mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer trenutno zmaguje zadnji letnik.
Luka Polegek se je pred petdesetimi leti rodil v Mariboru, leta 1989 ga je v Novo mesto prignala ljubezen, dve leti kasneje se je tukaj stalno naselil. Povedal je, da v šoli ni bil ravno priden, podobno je nadaljeval na srednji šoli, kjer si je vzel toliko prostega časa, da so ga celo vrgli iz [...]
»Ustvarjalen glasbenik mora zapustiti okvirje. Včasih je lahko napačen ton še boljši in lahko pokaže novo pot. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem glasbenikom, s katerimi sem igral, dopovedal, da se da zadevo odigrati na tak ali drugačen način. Sam rad bežim iz stereotipnih okvirjev, zato včasih pravijo, da je Džuko spet nekam odjadral.
Tanje Kraševec pred najinim portretnim pogovorom nisem ne vem kako poznal. Najprej sem jo spoznal kot zagnano lutkarico, ki s prijateljem in partnerjem Erikom Stanišo sodeluje v novomeški lutkovni skupini Lutkomotiva. Všeč mi je bil njen iskreno radoživi nasmeh, ko si je pestovala okrogli, skorajšnje rojstvo napovedujoči trebuh.
Iztok je urejen človek. Ko sva se dobila, mi je podal pregledno sestavljen življenjepis. V njem piše, da je leta 1974 v Novem mestu rojeni in v Ljubljani diplomirani umetnostni zgodovinar ter diplomirani literarni komparativist. Je samostojni kustos, publicist in urednik, obvlada tri tuje jezike, hrvaškega pri tem ni upošteval.
Skoraj tridesetletnega absolventa študija rehabilitacijske pedagogike in defektologije, menda ne več dolgo, privlačita delo z mladino in predvsem mladinska kultura. Čeprav ne deluje v smeri, ki si jo je izbral za poklic, ga je ta poleg pedagoško usmerjene družine po svoje označila. Povedal je, da njegovo okolje zaznamuje več vrednot, kultura, pedagogika in prostovoljstvo.
Simon Žižek, vodja svetlobne in zvočne tehnike Anton Podbevšek Teatra, prijaha iz družine treh bratov. Rodil se je leta 1974, po srednji ekonomski šoli ni nadaljeval v tej smeri. Zapletel se je v štrene glasbe in zvoka.
Petintridesetletni Matjaž je bil zadnja štiri leta in pol sodelavec Založbe Goga, Gogine glasbene zbirke, Parka in urednik Gogine neliterarne zbirke Anagoga. Ukvarjal se je s predstavitvenimi posli, trženjem, vzdrževal stike z glasbeniki, s skupinami, z založbami. V sklopu tega je skrbel tudi za poletni glasbeni spored v atriju Knjigarne Goga. Da sodi nekako h [...]
Jasna Kocuvan izvira iz novomeške družine. Odraščala je v Novem mestu, po osnovni šoli je obiskovala srednjo ekonomsko šolo, zatem je na filozofski fakulteti v Ljubljani študirala umetnostno zgodovino, trenutno ob delu na primorski fakulteti za humanistične vede študira filozofijo in teorijo vizualne kulture. »To je povsem drug pogled. V Ljubljani so nam umetnost predstavili [...]
Direktor in umetniški vodja Anton Podbevšek Teatra je ognjevit in duhovit sogovornik. Pogovor z njim se hitro zasuče okoli gledališča, osišča njegovega življenja in delovanja. Ostali podatki se mu ob tem zdijo nepotrebni, njegove besede so neustavljiv tok podatkov, misli, razmišljanj in navedkov.
Ko sem listal publikacijo z njegove zadnje razstave Valujoča harmonija, letos januarja je razstavljal v Galeriji Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, mi je poleg reprodukcij abstraktnih podob v oči padlo tistih nekaj vrstic življenjepisa.
Umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič je ob njeni lanski pregledni razstavi v galeriji Dolenjskega muzeja dejal, da gre za linijo novomeških grafikov: Božidar Jakac, Vladimir Lamut, Branko Suhy in Nataša Mirtič (piše:Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj).