Skate park na Loki je bil postavljen leta 2003. Osem let je moralo miniti, da bo agencija za šport prvič izvedla vsaj najnujneša vzdrževalna dela na napravah, ki so v očitnem "nevoznem" stanju.

Agencija za šport bo na skoraj povsem uničenem skate parku na Loki izvedla najnujnejša vzdrževalna dela. Sredstva zato bodo zagotovljena iz postavke, ki je namenjena vzdrževanju športnih objektov.

V prihodnje načrtujejo zamenjavo obstoječih naprav z betonskimi, „ki se ne premikajo, zato so tudi varnejša in bolj vzdržljiva“, so na svetniško vprašanje Slavka Gegiča (LDS) odgovorili iz občinske uprave mestne občine Novo mesto. Iz odgovora uprave sicer ni moč razbrati, kaj pomeni „najnujnejša popravila“ in tudi ne, kdaj naj bi prišlo do temeljite obnove parka. Na mestno občino smo zato naslovili dodatna vprašanja o tem.

Skate park je bil postavljen leta 2003 ob svetovnem dnevu brez avtomobilov. Kar nekaj mladih je park vzelo za svojega. Na žalost se občina ni odločila, da bi park dopolnila z dodatnimi napravami ali še kakšnim poligonom za bmx kolesa. Nasprotno. Nabor naprav je v osmih letih ostal enak, kot je bil, z leti uporabe pa so seveda postopno uničevale do te mere, da že predstavljajo nevarnost za uporabnike.

Novomeški vrtci so premajhni za vse naše predšolčke. Na fotografiji vrtec na Smrečnikovi ulici v Novem mestu. Fotografija Petra Juvan.

Z novim šolskim letom bo v novomeške vrtce sprejetih 366 otrok, vendar jih bo zunaj njih ostalo kar 139. Do konca šolskega leta 2011/2012 pa bo na listi čakajočih po trenutnih podatkih skupaj kar 222 otrok, kaže analiza, ki so jo opravili na mestni občini Novo mesto.

Na občini so potrdili, da je poskus, da bi odprli dva oddelka v novem stanovanjskem naselju Podbreznik, propadel. To je bila tudi ena izmed predvolilnih obljub župana Muhiča. Lastnik stanovanj, kjer bi bil vrtec, Imos, d.d. ni uspel pridobiti soglasij večine ostalih lastnikov stanovanj.

„Rešitve iščemo sproti z odpiranjem novih oddelkov v večnamenskih prostorih (telovadnice, zbornice itd.) in v osnovnih šolah.“ Potočarjeva trdi, da izkoristijo vsako možnost, ki jo imajo na voljo. Najeli so tudi prostore v vrtcu Videk ter najeli hišo v centru mesta. En oddelek bodo odprli v OŠ Otočec, dodaten oddelek tudi v OŠ Brusnice ter v naselju Lešnica.  Prav tako namerava občina obnoviti enoto Metka. Vendar vse to ne bo zadostovalo za sprejem vseh novincev v vrtce, zato so na občini sklenili, da bi obnovili tudi opuščeno enoto Janko (Kettejev drevored), kjer bi lahko pridobili tri dodatne oddelke.

Vendar so na obzorju še nove težave. Obeta se namreč sprememba zakonodaje, ki zahteva, da morajo občine zagotoviti 3 kvadratne metra prostora na vsakega otroka, ki ga sprejmejo. Do sedaj je bil normativ 1,5 kvadratnega metra, a je morala občina ta standard s soglasjem ministrstva znižati zaradi premajhnih prostorskih kapacitet.

Vprašanje je na junijski seji občinskega sveta postavil Bojan Kekec iz vrst SDS. „Zaradi večje rodnosti in spremembe zakonodaje, ki daje staršem pravico do brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, se je povečal vpis v vrtce, zato se s tem problemom ubadamo vse slovenske občine,“ mu je problematiko pojasnila Suzana Potočar, višja svetovalka za predšolsko vzgojo na mestni občini Novo mesto.

Velja, da mora biti vsakomur omogočen prost dostop do vodotokov. Tudi do reke Krke. V Novem mestu je bilo – in zgleda, da še bo marsikje, posebej tam, kjer bi bila reka zaradi oblike brežin načeloma najlažje dostopna – drugače. Poseben fenomen pa je prostor ob Župančičevem sprehajališču pod znamenitim Bregom. Tu vsak lastnik malo po svoje ogradi svojo parcelico, jasno, ograjeno tudi dobro zakleni, sem ter tja pa kak še namesti svoj privez za čoln, kakor je storil tudi za enkrat zadnji med graditelji. Ta prostor je pravi sinonim za zmedo. (foto 9. april 2011)

Kulturni center Primoža Trubarja je bil odprt leta 2009. Investitor je bila občina Šentjernej, izvajalec pa podjetje Begrad, d.d. Novomeški kriminalisti preiskujejo, ali je pri izvedbi projekta prišlo do nezakonitosti. Fotografija: Boštjan Plesovič, www.kc-sentjernej.si

Novomeška policijska uprava je potrdila, da kriminalisti preiskujejo investicijo v Kulturni center v Šentjerneju, katerega investitor je bila občina Šentjernej. Kriminalisti so zasegli dokumentacijo o projektu. Zadevo bo preučil tudi nadzorni odbor občine.

Kaj natanko naj bi šlo narobe pri investiciji, nismo uspeli izvedeti. „Kriminalistov na naši občini ni bilo, so pa od nas z dopisom zahtevali, da jim pošljemo dokumentacijo o projektu,“ je potrdil tudi Franc Hudoklin župan občine Šentjernej, ki podrobnejših izjav ni želel dajati.

Znano je le to, da naj bi se investicija med gradnjo precej povečala. Po besedah opozicijskega občinskega svetnika Darka Homana je bila prvotna ocenjena vrednost med 2,5 in 2,8 milijona evrov, potem je narasla na 4-5 milijona evrov, navsezadnje pa je Kulturni center občino Šentjernej stal prek 7 milijonov evrov. Da se je investicija med gradnjo podražila za približno 30 odstotkov, je potrdil tudi direktor občinske uprave Milan Jakše, ki pa natančnih uradnih podatkov kljub našemu sklicevanju na dostopnost informacij javnega značaja, ni želel razkriti.

Iz neuradnega vira smo izvedeli, da naj bi bilo v projektih navedenih več oken, kot so jih kasneje izvedli, poleg tega pa naj bi na istem kosu zemljišča investitor plačal asfalt, tlakovanje in še zelenico. Informacij nismo mogli preveriti, saj odgovorni o podrobnostih ne želijo govoriti. Izvajalec gradnje je bilo sicer podjetje Begrad, d.d., katerega direktor Franc Panjan za nas danes ni bil dosegljiv.

Simon Štembergar, član nadzornega odbora občine Šentjernej je povedal, da so jih kriminalisti pozvali, da se tudi oni lotijo preverjanja investicije. Zadevo bodo vzeli pod drobnogled na naslednji seji, ki bo potekala 28. julija.

Po naših neuradnih informacijah iz virov blizu policije je preiskava v zaključni fazi. Tega v tiskovnem predstavništvu novomeške policijske uprave sicer niso potrdili: „Zaključka postopka ne moremo časovno opredeljevati, saj je odvisen od obsega potrebnih aktivnosti.“

“Predkazenski postopek poteka na podlagi Zakona o kazenskem postopku in sicer zaradi suma, da je bilo strojeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Zaradi nadaljnjih postopkov policije in zaradi varstva predkazenskega postopka vam več informacij ne moremo posredovati. O zbranih obvestilih bo obveščeno pristojno tožilstvo,” dodajajo na policiji.

Kulturni center Primoža Trubarja v Šentjerneju je bil odprt avgusta 2009. Projekt je delno sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo, večinski del pa je s pomočjo dologoročnega zadolževanja prispevala občina Šentjernej.

Kot je znano, se je za vstop v konkurenčni dialog za sklenitev javnozasebnega partnerstva z mestno občino Novo mesto kljub predhodnim bolj optimističnim napovedim novomeškega župana Muhiča prijavil le avstrijski koncern Strabag. Konkurenčni dialog se bo začel avgusta, do jeseni pa bo znano, kako se bo razpletel.Na občini pa so potrdili, da imajo tudi v primeru neuspeha teh pogovorov pripravljen rezervni scenarij.

Na mestni občini Novo mesto so priznali, da so pričakovali več prijav na javni razpis javno – zasebnega partnerstva pri projektu večnamenske dvorane Portoval. Vendar so kljub temu zadovoljni “da se je prijavilo podjetje Strabag, saj gre za močno in uveljavljeno podjetje, ki je z vso resnostjo podalo prijavo na omenjeni razpis”.

Izhodišča mestne občine za pogajanja v konkurenčnem dialogu so pojasnili takole: “Mestna občina Novo mesto je že večkrat javno napovedala, da v projekt izgradnje mestne večnamenske dvorane vstopa z zemljiščem, ki bo komunalno opremljeno, ter projektno dokumentacijo. Preostali del naj bi bil vložek zasebnega partnerja. To je izhodišče, o vsem ostalem, tudi o upravljanju, se bomo v postopku konkurenčnega dialoga dogovarjali in pogajali.”

Na vprašanje, ali ima župan rezervni scenarij v primeru neuspeha konkurenčnega dialoga, so v županovem kabinetu odgovorili: “Župan še ne želi razkriti rezervnega scenarija, saj meni, da je podjetje Strabag resen partner in tudi z vsem optimizmom pričakuje, da bomo z njim podpisali pogodbo za ta projekt. Če se bo v postopku konkurenčnega dialoga izkazalo, da to vendarle ne bo mogoče, bomo o rezervnem scenariju javno spregovorili takrat.”

Župan Alojzij Muhič o ovadbi ne ve ničesar, informacije pa ne želijo komentirati niti pri novomeški policijski upravi niti na vrhovnem državnem tožilstvu. Fotografija Boštjan Pucelj.

Iz neuradnega, vendar zelo zanesljivega vira blizu vrha slovenske policije smo izvedeli, da naj bi novomeški kriminalisti konec junija na vrhovno državno tožilstvo podali ovadbo zoper vodilne osebe novomeške občine, domnevno tudi župana Alojzija Muhiča, zaradi suma storitve dejanj gospodarske kriminalitete. Osumljenci naj bi občini povzročili premoženjsko škodo v skupni višini 168 000 evrov. Ovadbo naj bi prevzela skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Ovadba bi se lahko nanašala na sporno obnovo vrtca Ciciban, ki je potekala v letih 2006 – 2010.

Slednja je potrdila prejem ovadbe glede suma storitve kaznivih dejanj pri izvedbi javnega naročila, katerega naročnik je “ena izmed občin s področja Policijske uprave Novo mesto”, ne pa tudi tega, da gre za novomeško občino. V kabinetu novomeškega župana o ovadbi ne vedo ničesar, na podrobnejša vprašanja o tem, ali so kriminalisti v zadnjem času preiskovali občino in župana oziroma zasegli kakršno koli dokumentacijo, pa zaenkrat še nismo prejeli odgovora.

Kot določa zakon o kazenskem postopku, bo tožilec, ki mu je bila zadeva dodeljena, presodil, ali ovadba vsebuje dovolj dokazov, da vloži obtožnico. V nasprotnem primeru bo policijo zaprosil za dopolnitev ovadbe.

Očitki kriminalistov

Novomeška policija je v sporočilu za javnost 15. julija navedla, da je policija tožilstvu ovadila pet posameznikov in pravno osebo, med njimi sta „zastopnika interesov občine“, „odgovorna oseba občine“ in „odgovorna oseba izvajalca“.

Osumljencem očitajo trinajst kaznivih dejanj, ki se nanašajo na nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila za izvedbo gradbenih del in dobavo različne opreme. Naročnik je občina „z območja policijske uprave Novo mesto“. Gre za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja, štirih kaznivih dejanja izneverjanja in zlorabe zaupanja, šestih kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin in dveh kaznivih dejanj ponareditve uradne listine. Občina naj bi bila zaradi teh kaznivih dejanj oškodovana v skupni vrednosti 168 000 evrov.

Policija med drugim navaja, da je izvajalec del občini leta 2008 zaračunal za 12 000 evrov več dobavljene opreme, kot je bilo navedeno v njegovi ponudbi. Zastopnika občine sta ponarejene listine potrdila in izvajalcu s tem omogočila izplačilo. V letih 2008 in 2009 je izvajalec občini ponovno zaračunal višji znesek za dobavljeno opremo, kot je bila dejansko dobavljena, in sicer v višini 28 000 evrov. Zastopnika občine sta ponarejene listine spet potrdila in s tem omogočila neupravičeno izplačilo denarja davkoplačevalcev. Do oškodovanja občine je prišlo tudi pri zaračunavanju stroškov pri izvedbi del, in sicer spet v višini 28 000 evrov. In še naprej, župan je po ugotovitvah novomeških kriminalistov v letih 2008 in 2009 ponaredil listine o izvedbi javnega naročila. Policija je ugotovila, da so bila dela izvršena že pred izvedenim lažnim javnim naročilom.

Policija tudi očita odgovorni osebi občine, se pravi županu, da je v letu 2008 storil kaznivo dejanje zlorabe položaja, s tem ko je izvajalcu dovolil, da nadaljuje z deli, čeprav v proračunu za to ni imel zagotovljenih sredstev. S tem je oškodoval občino, saj je morala le-ta plačati kar 100 000 evrov obresti za izvedena dela, ugotavlja policija.

Skupina tožilcev že dalj časa preiskuje investicijo v vrtec Ciciban

(julij 2010; dopolnjeno julij 2011) Že od lanske jeseni skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala preiskuje investicijo v vrtec Ciciban, ki je potekala v letih 2006 – 2009, vendar nam niti skupina tožilcev niti novomeška policija nista potrdili, da gre pri zadnji ovadbi za omenjeno zadevo.

Z zadevo Ciciban se je spomladi 2011 ukvarjal nadzorni odbor Mestne občine Novo mesto, ki je pri investiciji ugotovil številne nepravilnosti in celo sume kaznivih dejanj gospodarskega kriminala.

Nadzorni odbor novomeške občine je med drugim ugotovil, da se je investicija povečala skoraj za 30 odstotkov oziroma za malo manj kot 460.000 evrov, in sicer na račun dodatnih del in za gradbeno obrtniška, inštalaterska in dela za vgradno opremo ter zunanjo ureditev. Prvotna vrednost investicije je bila 1,7 milijona evrov, končna pa malce manj kot 2,2 milijona.

Skoraj vsa pooblastila v zvezi z rekonstrukcijo Cicibana je občina predala podjetju Entranet Janez Bele s.p. Bele je novomeški javnosti poznan tudi po tem, da je bil vpleten v preiskavo in sodni postopek, ker naj bi kot vodja tehnično komercialne službe obrtne zadruge Hrast skupaj s tedanjim direktorjem, oškodoval omenjeno zadrugo za 400 000 evrov, poleg tega pa naj bi bilo oškodovanih tudi kakšnih 80 obrtnikov in zaposlenih v zadrugi.

Janez Bele je po navedbah nadzornega odbora podjetju Begrad, d.d., ki je bil izvajalec gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, priznal strošek odvoza in deponiranja odpadka v višini 28 000 evrov, čeprav je bil ta strošek že vključen in plačan v enotnih cenah gradbenih del. Nadzorni odbor meni, da je bila občina za ta znesek torej dejansko oškodovana. Direktor podjetja Begrad Franc Panjan danes za nas ni bil dosegljiv.

Prav tako je prišlo do nenavadne spremembe pri vgradnji igralne opreme. Bele naj bi namreč potrdil dobavo opreme, ki pa v resnici sploh ni bila vgrajena v objekt, menijo nadzorniki. Namesto nje je bila vgrajena drugačna oprema. To se je ugotovilo šele pri predaji objekta v uporabo. Dobavitelj opreme je bilo Mizarstvo Martin Trščinar s.p.

Tudi sicer je pri naročanju premične igralne opreme po mnenju nadzornikov prihajalo do hudih nepravilnosti. Izvajalec Trščinar je bil spet zbran kar s postopkom zbiranja ponudb, čeprav je bila vrednost posla skoraj 100 000 evrov. Še več, nadzor ugotavlja, da sta postopek naročanja vodila kar Janez Bele in sam Martin Trščinar, pri čemer je bilo vnaprej jasno, da bo posel dobil slednji. »Med njim in vsaj enim od konkurenčnih ponudnikov je bilo dogovorjeno, da bi slednji oddal cenovno manj ugodno ponudbo. V nadzoru pregledana dokumentacija to zlorabo jasno dokazuje,« piše nadzorni odbor.

Bele je potrdil, da je imel razgovor pri kriminalistih pred približno 14 dnevi, da pa z ovadbo ni seznanjen. Dejal je, da je svoje delo opravil korektno in profesionalno. Vse očitke je zavrnil in jih povezal s političnimi nasprotniki župana Muhiča iz časa lanske volilne kampanje. Trdi, da lahko vse dokumentira z listinami. Prav tako pravi, da je na vse očitke nadzornega odbora že odgovoril, vendar njegovi odgovori niso bili upoštevani v poročilu nadzornega odbora. Omenil je tudi, da je investicija narasla predvsem zaradi tega, ker je bila dokumentacija, na podlagi katere je bila ocenjena vrednost investicije, zelo pomanjkljiva (manjkale so npr. statične presoje ipd.). Martin Trščinar za naše klice danes ni bil dosegljiv.

Domnevne nepravilnosti, ki jih je ugotovil nadzorni odbor, sicer segajo v čas obeh zadnjih mandatov. Sporna dejanja pri pripravi obnove (nadzorni odbor omenja predvsem pomanjkljivo projektno dokumentacijo) so se zgodila v času župana Boštjana Kovačiča in ko je občinsko upravo vodila Mojca Špec Potočar (Kovačič je občino vodil v letih 2002 – 2006, Mojca Špec Potočar je vodenje občinske uprave prevzela marca 2006, pred njo pa jo je vodila Vera Ocvirk). Domnevne nepravilnosti pri sami izvedbi obnove pa so bile narejene v času prvega mandata župana Alojzija Muhiča in direktorja Saša Murtiča (2006-2010).

Namen tega zapisa je, kot ponavadi, čuditi se. Čudenje zapelje v meditacijo. Bil sem takrat v našem mestu, in kot se zanj spodobi, nisem povsem vedel, kam iti. Seveda ne zaradi preobilja izbire, bolj menda zaradi manka te. Vse to me ni vznemirilo, čeprav sem človek, ki se mu to zgodi največkrat ravno ob samoumevnostih. Tako vse dokler nisem prikorakal do zaklenjenih vrat Sokolskega doma. To me je malo razžalostilo in začel sem razmišljati o stvareh. Ne, še preden sem začel razmišljati o stvareh, sem se spomnil tiste sredine noči, ki se je tako obetavno začela, a se je razvodenela, ko sem se sprehodil po prazni Metelkovi in čez dvajset minut s stisnjenima ritnicama stekel iz temnega, zapuščenega in smrdljivega Rogovega dvorišča, ker se mi je zdelo, da se je v grmovju nekaj premaknilo. No, potem sem se odpravil domov, ker v Novem mestu ni bilo ničesar početi, ter tuhtal.

Sokolcu, Metelkovi in Rogu pravijo avtonomni prostori. No, ne pravijo jim tako vsi, nekateri jim raje rečejo leglo vsega možnega, predvsem teh, ki so kot podgane – zalezejo se tja, kjer jih nočeš, spodžirajo te od spodaj, so trmasto svojeglavi in se jih zlepa ne moreš znebiti. Ampak prihranimo to za drugič, vprašajmo se prej, če tisti, ki tem prostorom rečejo avtonomni prostori, bolje opisujejo, kaj se res tam notri godi. Vsekakor svoj prostor radi imenujejo avtonomnega tisti, ki v njem bivajo oz. delujejo. Tudi same sebe kot tam notri delujoče imenujejo avtonomne. Ampak v kolikšni meri je avtonomija v resnici reflektirana od tistih, ki se imajo za avtonomne? Koliko avtonomija pomeni delovati avtonomno in kaj to sploh je? Je to značaj njihovega udejstvovanja, njegov temelj, izvor ali zgolj oddaljen ideal, nagrada po neki možni jutrišnji bitki?

Avtonomija bi menda pomenila dajati sebi svoj zakon. Biti sam sebi zakonodajalec. Zakonodajalstvo, katerega subjekt in objekt se prekrijeta. Kaj več nam sama po sebi beseda niti ne pove. Čeprav strukturno nekaj o objektu in subjektu samo-zakonodajalstva izvemo, sta to še vedno spremenljivki (kdo je ta, ki sebi postavlja zakon?). Nič ne vemo niti o vsebini teh zakonov. Pozorni moramo nadalje biti, da beseda govori kvečjemu o postavljanju zakonov ali načel (če omejimo pomen grške besede nómos, ki izvirno pomeni običaj, navado) in ne o delovanju, udejanjanju v svetu, praktičnem posegu vanj, in zato tudi ne govori o polju udejstvovanja. Nekdo ali raje nekaj avtonomnega je torej táko, ki si je samo zakonodajalec oz. ki si samo govori, kaj treba. Ki mu ni rečeno od zunaj, kaj mora, nad njim torej ni heteronomne instance. Ampak od kjer koli že zakon pride, kaj lahko ta zakon pove o dejanju? Nekdo, ki mu je zakon postavljen, četudi si ga je postavil sam, lahko deluje v skladu z njim ali pa ne. Očitno je med zakonodajalstvom in delovanjem neka luknja, ki obeh ne tišči skupaj, ki enega ne podreja drugemu po nujnosti. Pa vseeno se zdi, da je cilj avtonomije ravno v tem, da obrodi dejanje, dejanje avtonomije.

Kar mi vzbuja nekakšno spoštovanje in obenem začudenje pri ljudeh, ki se imenujejo avtonomni, je vsaj dejstvo, da naloga biti avtonomen, tako se zdi vsaj meni, zahteva svojevrsten napor. Ne le da je delovanje v skladu z lastnimi načeli včasih precej napornejše kot sledenje diktatu drugega, avtonomnost zahteva vsaj stalno refleksijo lastnih zakonov, stalen napor postavljanja teh in utemeljevanja dejanskega delovanja v skladu z njimi (joj, če bi se poglobili v Kantov praktičnofilozofski projekt, bi videli, kako težavna in menda celo nerešljiva je ravno ta uganka), voditi jih iz sebe in držati ob sebi, da se prav ti zakoni ne osamosvojijo in kar naenkrat postanejo njihovemu izvornemu zakonodajalcu heteronomni, nekaj, kar nad njim prevlada. In da bi avtonomnost bila še za spoznanje zahtevnejše podjetje, je tu še velikokrat najtežji projekt: priboriti svoji avtonomiji prostor. Če torej nekako pojasnimo prehod med postavljanjem načel delovanja samim sebi in delovanjem v skladu z njimi, če torej lahko govorimo o avtonomnih dejanjih, moramo govoriti tudi o polju, kjer se to delovanje lahko godi. In tako pridemo do tega čudnega pojma avtonomnega prostora.

Avtonomni prostor po navadi ni mišljen kot čista forma zrenja, ampak prej neko območje, razmejeno od drugega, njemu zunanjega prostora, znotraj katerega se torej na veliko dogaja nekaj, čemur rečemo avtonomnost, kar zunaj ni tako enostavno. Je tako? No, vsaj meni ob besedni zvezi ‘avtonomni prostor’ pade na pamet še nekaj drugega, namreč da je, kot menda vsak drug sebe poln prostor, tudi ta sam po sebi avtonomen. Morda se moram tu opravičiti za zlorabo pojma, ampak če priznamo, da je dejanje avtonomije dejanje postavljanja zakona sebi in torej temu, kar je v tebi, tudi prostor po sebi nekako določa to, kar bo v njem in je temu heteronomen. To mi ni očitno le takrat, ko hočem ves trd na Metelkovi izpolniti svoj cilj – priti od točke A do točke B – in mi to začuda ne uspeva, ker kot bi prostor vztrajal pri meni zunanji zakonodaji in postavljal robnik tam, kjer bi ga jaz v danem trenutku ne želel. Prostor kot tak ima svojo avtonomijo na način, da z lastno konstitucijo, lego, položenostjo in ugledom vzpostavlja zakone po eni strani znotraj sebe in po drugi s svojo položenostjo v razmerje z okoljem in ostalimi prostori določa druge (medtem ko je, to je pomembno, obenem z drugimi določen).

Ampak če odmislimo moment avtonomije samega prostora in se spet ozremo na običajno rabo besedne zveze avtonomni prostor, se mi pokažeta dve problematični stvari. Če je avtonomni prostor prostor avtonomije teh, ki so v njem, se tu pojavi vprašanje, kdo je tu avtonomen. Kdo je tu tisti, ki si postavlja zakon? Je avtonomen vsak zase ali je avtonomna skupina v tem prostoru? Se avtonomija posameznika ne izgubi, ko je enkrat avtonomna skupina, ki ji pripada? Zdi se, da je v takem primeru takoj prisotna instanca podreditve, heteronomije.

Moj drugi poudarek, ki je morda odgovor zgornjemu, je naslednji. Avtonomni prostor ni le zaskvotana stavba, zasedeno območje, kjer je mogoče nabijati pank, razstavljati slike ali vaditi pilates. Prav ta prehitra vezava pojma avtonomnega prostora na prostor alternativne kulture, na ogrožen skvot, na »leglo pankičev in drogerašev« ipd. je problematična. Avtonomni prostor kot prostor udejanjanja po lastnem nareku je nekaj precej širšega. To ni le neka anarhistična vrednota, ni le nekaj, kar na vsak način hoče tistih par umetnikov. Ti umetniki iz skvotov so radikalizacija neke potrebe, ki je na ravni posameznika vrednota v vseh liberalnih okoljih. Potreba po avtonomnem prostoru je vzgib slehernika, ki mu je za delovanje po lastnem diktatu. Vsakdo ‘živ’ rabi svoj peskovnik, kjer bo kopal kot mu volja.

V tem oziru ljudje iz Sokolca ne zahtevajo nič, kar ne bi želel tudi vsak med nami, ki se hoče določiti iz sebe, od župana Muhiča do šentjoškega Janeza, od direktorja Colariča do Roma Bogoslava. Rad bi imel prostor, kjer bi se lahko udejanjal po lastnem nareku. Ker pa se delovanje v svetu vselej bistveno tiče drugega, ker je to delovanje v skupnem mediju in ker slej ko prej drugega neposredno zadane, je stalna zavest o tem nujna. Kako že gre tista Millova negativna, da si v svojem delovanju svoboden v kolikor z njim ne kratiš svobode drugega. In Kantova pozitivna, da je drug lahko cilj delovanja in ne zgolj sredstvo. Tako kot avtonomni posameznik ni sam in neodvisen, tako pač niti Metelkova niti Sokolski dom nista zaokroženi celoti, samozadostni, avtarkični coni, ki sta oproščeni stika z vsakršno zunanjostjo, ki tega stika nočeta in ne potrebujeta. To očitno ne razloži dejanskega stanja; kje so potem bili vsi taki avtonomni samozadostni subjekti tiste temne in puste sredine noči? So jim nemara kje zunaj heteronomno narekovali? Kot se moram jaz, četudi avtonomen subjekt, kdaj pa kdaj podrediti zunanjemu nareku in s tem vstopiti v razmerje z drugim, ki ne izključuje nujno moje avtonomije, tako je Metelkova v razmerju z zunanjostjo, če ne prej, ko ta zunanjost po kanalizaciji posrka ves drek iz nje. In ne bo nič bolj avtonomna, če bo sama vozila svoj drek s svojega dvorišča. Postavitev sebe je postavitev sebe nasproti drugemu. In ne, nikakor nočem biti pristranski, čeprav se iz mojega govora morda to da čutiti, ampak tragika nikakor ni na strani Sokolcev ali Metelkovih. Do tega še pridem. Kar hočem tu poudariti je, da se mi zdi za take in podobne prostore, ki se imenujejo avtonomni, bistveno predvsem to, da se zavedajo svoje umeščenosti, svojega samodoločanja, ki je vedno samodoločanje po drugem, da se spomnijo drugega kot momenta njihove samokonstitucije, da niso le po sebi in za sebe, ampak bistveno po drugem. Osvoboditev od heteronomne nadvlade drugega ni osvoboditev od drugega, ne pomeni znebiti se drugega. Odnos z drugim ostaja in ta ne pomeni izgube avtonomnosti. Ko deluješ v prostoru avtonomije deluješ v svetu, v katerega je ta prostor položen in v katerega odpira svoja vrata. Zunanji svet je notranji moment takega prostora in to ga dela prav toliko zunanjega kot notranjega. Skvot je na nek bistven način to, od česar se razmeji. Le kaj drugega človek čuti kot ravno vsenavzočo prezenco zunanjosti, bolj ko se notranjost skuša zapirati vase!

Vendar se, kot sem rekel, tragika po navadi dogaja z druge strani, ko širši prostor teh tako imenovanih avtonomnih prostorov ne dojame kot svojega notranjega momenta. Ko ti prostori dobijo zloveščo podobo rakaste tvorbe, ki se je tiho prikradla, ko smo nič hudega sluteč ždeli v svoji mrtvi postavljenosti. Te žlahtne notranje negacije ne dojamemo kot povzdig samih sebe, ampak impulzivno v občutku lastne ogroženosti kličemo buldožerje. Ne govorim samo o Sokolcih in Metelkovih, isto se godi, ko se k nam pritihotapi en sam samcat posameznik, ki bi rad kar nekaj sam od sebe delal. Ojoj, nesreča, hitro – muholovko (ali vsaj kletko in v živalski vrt)!

Težava ni toliko v tem, da ti, ki se avtonomne kličejo, ne razumejo povsem, kaj s tem početi, ali da se ne zavedajo svoje zvezanosti z zunanjostjo, ampak da je resnično groteskna paternalistična reakcija okolja (ki, zanimivo, menda izhaja ravno iz avtonomnega vzgiba), ki vsaj v meni vzbuja le še občutek zaprepadenosti in nemoči, podoben tistemu, ki ga vzdrami nedoumljiva moč narave. Razlika je v tem, da narava lahko prebudi občutek sublimnega, nedoumljiva gromozanskost v prvem primeru pa je pač gromozanskost retardiranosti, ki mi pomaga nemočno obsedeti v odkimavanju in z dvignjenimi obrvmi. Kakšna nadnaravna primitivnost je vendar potrebna, da ne vidiš, da si brez Sokolskega doma tako, kot bi bil brez tistega dela sebe, ki te lahko požene v gibanje? Ne na način, da bi Sokolc držal prapor in vlekel za seboj ostalo Novega mesta, ampak da bi v okljuk zaležano Novo mesto začelo dialektični ples znotraj samega sebe, da bi se vzgibalo, da bi v sebi proizvedlo ali pustilo nastati tisto drugo, ki bi ga res delalo samega sebe, živega in ne mrtvega, v nebo vpijočega od veselja in ne v brk godrnjajočega od tuge, igrivega in ne postrojenega v vrsti. Kako le ne vidi, da je lahko živo šele, ko pusti posamezniku vdihniti, reči in narediti po njegovem lastnem nareku? Lahko pa smo tudi tako, da je edina stvar v gibanju tekoči trak v Revozu. Ampak, ej, tekoči trak v resnici kroži! (APRIL 2011)

(MATIC KASTELEC, FOTO BOŠTJAN PUCELJ)

Sredi prejšnjega desetletja je v novomeško staro mestno jedro prišla kar slavna čokoladnica iz Olimja. Na Rozmanovo ulico. Vitrine, ki se šibijo pod čokoladnimi sladkostmi, še danes privabijo marsikaterega meščana. Je pa očitno Olimje tako daleč, da manj pogosto v lokal privabi lastnika. Če bi ta pogledal malo navzgor pri vhodu, bi videl, da je tabla, ki označuje čokoladnico, povsem nevredna sladkosti iz Olimja.

(foto: 4. april 2011)

Predlog arhitekta Lapajneta predvideva vkop ceste na levem in desnem bregu Krke (območje 3 in 4), nižji most čez Krko (območje 7), premik dela trase (označena s črno črto) za 300 metrov proti vzhodu, s čimer se bo omogočila ureditev naravnega parka Šajser (območje 5) in pešpoti ter kolesarske steze (rdeča črta), ki bosta povezovali južni in severni del mesta. (slika Marijan Lapajne)

Primerjava rešitve mostu čez Krko. Po predlogu osnutka državnega prostorskega načrta bo most potekal dobrih dvajset metrov nad stoletnimi vodami reke Krke. Različica z vkopom bi se nad Krko dvigovala le za 5,5 metra. (Fotomontaža Marijan Lapajne)

V prejšnji številki Parka smo predstavili stališča koalicije za zahodno obvoznico, ki v celoti nasprotuje predlaganemu poteku tretje razvojne osi po vzhodnem delu mesta. Objavili smo tudi prispevek Tomaža Goloba, ki opozarja, da potek tretje razvojne osi skozi naselje Ločno za to naselje dolgoročno pomeni socialni konec. V razpravo o poteku trase in načinu njene umestitve v prostor pa se je z zanimivimi predlogi vključil tudi novomeški arhitekt Marijan Lapajne, na določene pomanjkljivosti vladinega predloga pa opozarjajo tudi v krajevni skupnosti Žabja vas, v kateri pa se sicer načelno strinjajo z vzhodno različico.

Arhitekt Lapajne glede predloga poteka po vzhodu pravi: »Trasa 3. razvojne osi je s sprejemom OPN več ali manj določena. Tudi jaz sem se leta 2008 v pripombah k osnutku urbanističnega načrta zavzemal, da bi bila vzhodna obvoznica obenem tudi trasa 3. razvojne osi.« Vendar se Lapajne ne strinja s tem, kakšna je končna različica predloga: »Nemalo sem bil začuden in neprijetno presenečen na predstavitvi idejnega načrta. Trasa namreč brezobzirno posega v obstoječe stanovanjsko in naravno okolje. Predvideno je namreč križanje nove ceste s Šmarješko cesto na višini približno osem metrov ter most čez Krko v višini prek 20 metrov.« Lapajne opozarja na ogromne nasipe, ki bodo nastali na obeh bregovih Krke in visoke podporne zidove, ki bodo zelo nasilno posegli v prostor. Lapajne opozarja tudi na to, »da predlog idejne rešitve popolnoma zanemarja pravice občanov do čistega zraka in bivanja brez pretiranega hrupa, zanemarja pa tudi hotenja občine, da bi bilo območje med Ločno in Mačkovcem na vstopu v Novo mesto mestotvorno in oblikovno uspešno«.

Lapajne zato za območje Ločne oziroma premostitve Krke predlaga vkop ceste na obeh straneh (v dolžini približno en kilometer) in obenem tudi znižanje višine mostu namesto sedanjih 20 metrov na predlaganih 5,5 metra. Lapajne glede mostu predlaga tudi, da bi bil most pokrit, kar bi pomenilo dodatno protihrupno zaščito, in hodnik za pešce in kolesarje, ki je pomemben za povezavo obeh bregov, na zelo visokem mostu pa je tak hodnik nesmiseln.

Arhitekt Lapajne vidi v svojem predlogu tudi gospodarske prednost. »Nova rešitev omogoča izrabo zemljišča nad vkopom, kar je pomembno zaradi mestotvornosti območja in racionalno izrabo zemljišča. Novi profil tudi omogoča, da prostor vzdolžno ob obeh bregovih dobro funkcionira.«

Lapajne opozarja tudi na ne najbolj posrečen potek trase na desni strani Krke: »Na desnem bregu predlog grobo posega v naravni fenomen poteka potoka Šajser, katerega širše območje smo v urbanistični delavnici leta 1996 arhitekti Danilo Lapajne, Dušan Blatnik in jaz predlagali kot zaščiten naravni park Novega mesta. Šajser je namreč edini popolnoma ohranjen potok z meandri in gozdom na območju mesta. Dandanes je ta predlog zagotovo še bolj aktualen kot pred 15 leti.«

Lapajne zato predlaga odmik trase štiripasovnice od potoka Šajser pri kmetiji Lajpek za najmanj 300 metrov. To bi omogočilo tudi izvedbo pešpoti in kolesarske steze na relacijo Žabja vas–Qlandia. Lapajne opozarja, da je v neposredni soseščini trase tretje razvojne osi nekaj izjemno pomembnih mestnih točk. Na zahodni strani je prostor rezerviran za novo univerzo v Drgančevju med Žabjo vasjo in Cikavo, sledi mu predlagani naravni park potoka Šajser, v katerega se lahko vključi tudi prostor nekdanje cerkve sv. Ane, kamor so pred 2. svetovno vojno hodili Novomeščani na izlete, in prostor kmetije Lajpek, ki ji namenjamo turistično funkcijo.

KS Žabja vas o predlogu 3. razvojne osi

O predlogu 3. razvojne osi je razpravljal tudi svet Krajevne skupnosti Žabja vas. V KS Žabja vas podpirajo predlog trase, vendar ob tem opozarjajo, da mora država upoštevati sprejeti občinski prostorski načrt, ki predvideva športno rekreacijski park Osredek in v katerega sedaj delno posega predlagana trasa. Zahtevajo tudi nadvoz za pešce in kolesarje nad Šentjoško cesto, ureditev in prenovo Belokranjske ceste s semaforiziranim križiščem Žabja vas. Zahtevajo tudi, da se ohranijo vse kolesarske in pešpoti, kot so bile sprejete z OPN, in izgradnjo dodatnih izvennivojskih prehodov za divje živali in ljudi.

Izidor Jerala, Mestna občina Novo mesto

Pričakujemo, da bodo načrtovalci skrbno preučili naše predloge in predloge naših ljudi

V zvezi z umestitvijo tretje razvojne osi smo nekaj vprašanj naslovili tudi na MO Novo mesto. Odgovoril je glavni »arhitekt« občinskega prostorskega načrta Izidor Jerala, pomočnik vodje Oddelka za prostor.

Zanima me ali ste na občini seznanjeni s pobudo arhitekta Lapajne, ki v območju Ločne predlaga namesto nadvozov vkope in precej nižji most in kako jih komentirate oz. ali se z njimi strinjate. Arhitekt je prepričan, da je rešitev, ki predvideva potek 3. razvojne osi s križanjem nad Šmarješko cesto v višini 8 metrov, most v višini 20 m nad Krko in visoki nasipi »brezobziren poseg v prostor«. Predlaga vkope, pokritje teh vkopov, precej nižji most čez Krko itd.

S pobudo arhitekta Marijana Lapajneta smo seznanjeni. Pobuda, ki jo je predstavil v pripombah na traso tretje razvojne osi, je premislek o optimizaciji javno razgrnjene rešitve. Iz predloga je razvidno, da arhitekt Marijan Lapajne pozna prostor, pozna premisleke in pozna nastajanje današnje urbanistične zasnove mestnega predela med Drgančevjem in Ločno. Načrtovanje nove ceste pravzaprav vodijo zelo funkcionalna merila, saj je prometne tokove s precejšnjo gotovostjo mogoče napovedati vnaprej. Načrtovanje ceste je smotrno, če koristi uporabnikov dosežejo minimalni prag ekonomske sprejemljivosti. Predlog sledi logiki načrtovanja pomembne nove prometnice, predvideva stik nove ceste z mestno prometno mrežo ob Zagrebški cesti, kjer nastaja območje, namenjeno centralnim dejavnostim, na drugi strani pa nova cesta izvennivojsko preči Šmarješko cesto, kjer ni funkcionalne potrebe po stikanju dveh prometnih sistemov. Avtor ve, da cilj načrtovanja ne sme biti samo umestitev nove ceste, ampak hkratno načrtovanje drugih urbanih prvin za doseganje urbanističnih ciljev. Zato daje posebno pozornost urbanistični in arhitekturni zasnovi premostitve Krke, ki je posebnega pomena za širše območje Novega mesta, predlaga odprtje prostora Šmarješke ceste in na drugi strani odprtje prostora ob naselju Krka, hkrati dodaja peš in kolesarsko povezavo med Ločno in Drgančevjem, ob kateri in zaradi katere se načrtovani programi centralnih dejavnosti v Ločni, sestavljene zazidave ob Šmarješki, naselje Krka z zaledjem, območje Šajserja, rekreacijskih površin in univerze do stika z Žabjo vasjo in Kandijo, šele zares osmislijo. Pričakujemo, da bodo načrtovalci predlog skrbno preučili.

Kaj menite o zahtevah KS Žabja vas in ali jih podpirate?

Zahteve Krajevne skupnosti Žabja vas poznamo. Ključne zahteve se nanašajo na tiste rešitve razgrnjenega načrta, ki odstopajo od usklajenih rešitev v OPN. Te zahteve podpiramo. Podpiramo tudi predloge za optimizacije, čeprav se bo nekatere med njimi verjetno lahko rešilo tudi z drugačnimi rešitvami. Tak je npr. predlog za nadvoz nad Šentjoško cesto, kjer bi bila lahko ustreznejša rešitev podhod.

Katere pa so bistvene pripombe MO Novo mesto na predlog trase?

K načrtu smo podali več zahtev za optimizacijo rešitev. V Ločni je treba podaljšati most prek Krke, da bo prostor ob Šmarješki in naselju Krka zadosti odprt. Za most v Ločni in Brodu je treba pridobiti urbanistične in arhitekturne rešitve z javnim natečajem. Območje južno od Zagrebške ceste v Ločni je treba priključiti na Zagrebško cesto z novim nivojskim križiščem, ne pa s priključkom v krožnem križišču. Načrtovano trgovsko cono Mačkovec 1a je treba priključiti s podvozom in ne nadvozom. Ukiniti je treba krak lokalne ceste ob stanovanjski pozidavi ob pekarni in optimizirati okoljske ukrepe v Ločni. V Žabji vasi in pri Ukratu je treba rešitve uskladiti z OPN in pri Ukratu podaljšati viadukt. V novem krožnem križišču pri Regrških košenicah je treba predvideti priključek nove Šmihelske ceste. Na trasi je treba optimizirati rešitve za peš in kolesarski promet. Na več mestih je treba povezati prekinjene povezave. V DPN je treba s prometno študijo določiti faznost in ukrepe, da bo prometno omrežje pretočno do izgradnje celotnega omrežja. Ceste, ki se približujejo vrednostim, ki upravičujejo načrtovanje štiripasovne ceste, naj se načrtujejo kot štiripasovnice.

UROŠ LUBEJ, SLIKOVNO GRADIVO ARHITEKT MARIJAN LAPAJNE, APRIL 2011

Tako naj bi izgledala bodoča športna dvorana Portoval. Interes za vstop v javno-zasebno partnerstvo so izkazali v avstrijskem koncernu Strabag.

Danes ob 12. uri je bil zaključen rok za prijavo na prvi razpis za izbiro zasebnega partnerja pri projetku večnamenske športne dvorane Portoval v Novem mestu, ki ga je razpisala mestna občina Novo mesto. Na razpis je prišla ena ponudba, in sicer s strani avstrijskega koncerna Strabag, je pojasnila Urška Ban iz mestne občine Novo mesto. Strabag izpolnjuje formalne kriterije za gradnjo dvorane, s prijavo pa je podjetje izkazalo načelni interes za vstop v javno – zasebno partnerstvo.

Naslednji korak pri izbiri zasebnega partnerja je t. im. konkurenčni dialog, v katerem bo občina od prijavljenega kandidata želela izvedeti, kakšni so njegovi predlogi za izvedbo projekta. Do pogovorov med občino in Strabagom bo predvidoma prišlo v mesecu avgustu. Po zaključku pogovorov bo občina pripravila drugi del razpisne dokumentacije, na podlagi katere bodo lahko ponudniki pripravili končne ponudbe.

Svojo prijavo na razpis so potrdili tudi pri podjetju Strabag, kjer poudarjajo, da so s prijavo potrdili pripravljenost stopiti v konkurenčni dialog z mestno občino Novo mesto.

Skupina Strabag Societas Europaea je eden vodilnih evropskih gradbenih koncernov. Skupina ima skupaj okrog 75 000 zaposlnih. Iz primarnih trgov (Nemčija in Avstrija) se je prek lokalnih podjetij razširila predvsem v vzhodno in jugovzhodno Evropo, pa tudi v zahodno Evropo, Arabski polotok, Kanado, Čile, Kitajsko in Indijo.

Dvorana, ki jo Novo mesto želi graditi za potrebe evropskega prvenstva v košarki leta 2013, mora biti zgrajena do 31. marca 2013 in imeti vsaj 5.000 sedežev. Na arhitekturnem natečaju, ki je bil zaključen junija letos, je razpisna komisija izmed 37 prijavljenih izbrala arhitekte podjetja Sadar + Vuga, d.o.o. Investicijska vrednost projekta bo po besedah Urške Ban znana najverjetneje do konca avgusta, na občini pa so jo do sedaj ocenjevali na približno 20 milijonov evrov.

Ozadja

Občinski svet potrdil odlok o sofinanciranju evropskega prvenstva, vendar z opozorili o nepartnerskem položaju občine

Občinski svet mestne občine Novo mesto jev četrtek, 15. julija sprejel odlok o sofinanciranju evropskega prvenstvav košarki leta 2013, ki določa, da bo novomeška občina Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) plačala 550 000 evrov za sofinanciranje organizacije evropskega prvenstva v košarki leta 2013. Plačilo bo izvedeno v štirih letnih obrokih. Hkrati so se seznanili tudi z osnutkom pogodbe med MONM in KZS, ki določa tudi plačilo dodatnih 50 000 evrov kotizacije KZS, ki ji je treba dodati še 10 000 evrov DDV.

Nekateri svetniki, predvsem iz vrst opozicije, so pri tem opozorili, da dogovor med KZS in občinami slednje postavlja v podrejen položaj. Ivana Grilla (SDS) je skrbelo dejstvo, da novomeška občina s sprejetjem sofinanciranja prevzema veliko tveganje, saj sploh še ni jasno, ali bomo imeli ustrezno dvorano. Gregor Macedoni je opozoril, da občina v zameno za 600 000 evrov dobiva izredno malo: nekaj oglasnega prostora v dvorani, potovanje župana v Litvo, nekaj oglasnih avtomobilov in nekaj vstopnic.

Direktor občinske uprave Borut Novak je pojasnil, da so do dogovora prišli s številnimi usklajevanji. Prav tako je povedal, da so občine dejansko v podrejenem položaju, saj ima KZS rezervne scenarije, v kolikor bi katera občina postavljala previsoke zahteve. Župan Alojzij Muhič pa je dodal, da se bo pogodba še usklajevala in da se bo v pogajanjih trudil, da bodo v kar največji možni meri upoštevali pripombe občinskega sveta.

V predlogu pogodbe med KZS in MO Novo mesto je tudi zapisano, da mora MO Novo mesto zgraditi ustrezno dvorano do 31. 3. 2011. V kolikor se to ne bo zgodilo, lahko KZS odstopi od pogodbe, ne da bi ji bilo potrebno vrniti plačano kotizacijo.

Za rešitev zasnove izbrali arhitekte Sadar Vuga

Mestna občina Novo mesto je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor razpisala javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za zasnovo objekta mestna večnamenska dvorana Portoval v Novem mestu. Rok za oddajo rešitev je bil 25. maj 2011, komisija pa je z delom zaključila 26. junija 2011.

Poleg glavne dvorane projekt vsebuje tudi ogrevalno dvorano, pomožne prostore nogometnega igrišča in atletskega stadiona, nadkritje zahodne tribune atletskega stadiona ter vsaj 250 parkirišč. Natečaj prav tako vključuje zunanje, predvsem prometne ureditve, ki bodo smiselno povezovale obstoječe in nove objekte športnega kompleksa Portoval. Glavna dvorana mora imeti kapaciteto 5000 sedežev in mora biti primerna za izvedbo najvišjih tekmovanj mednarodne košarkarske zveze FIBA in mednarodne rokometne zveze EHF.

V delu komisije, ki je ocenjevala projekte, so sodelovali Boris Leskovec, Smilijan Pavišič, Borut Novak, Tatjana Hren, Igor Merlin, Dean Lah in Urša Vrhunc. Komisija je ocenila 37 natečajnih elaboratov. Komisija je podelila skupaj šest nagrad. Prvo nagrado v višini 19.200,00 evrov so podelili podjetju Sadar + Vuga d.o.o.. Drugo nagrado so dobili arhitekti podjetja Modular arhitekti d.o.o. Komisija je podelila še štiri priznanja.

Komisija je o nagrajenem elaboratu zapisala še naslednje: „Postavitev dvorane upošteva naravno konfiguracijo terena (racionalizirani izkopi), naloga celostno zajame obstoječo garažo (ki jo nadgradi) in stadion, tako da skupaj tvorijo enotni športni kompleks. Elaborat po mnenju komisije najbolj celostno rešuje zadano nalogo in poveže jasno in pregledno funkcionalno zasnovo objektov z njihovo pojavnostjo ter umestitvijo objektov v prostor. Projekt predvideva celovito rešitev območja športno rekreacijskega parka Portoval in obenem omogoča maksimalno fleksibilnost v smislu faznega izvajanja posegov.

Kompakten volumen dvorane mehkih linij je smiselno umeščen na lokacijo zahodno od stadiona. Zamik v geometriji ustvari zanimivo napetost med novim objektom in površino stadiona obenem pa odpre objekt proti dostopni plazi. Vzvalovljen volumen dvorane organskih oblik vzpostavlja neposreden odnos z gričevnatim zelenim zaledjem. Dvorana je postavljena relativno visoko saj njena postavitev sledi naravni konfiguraciji terena. To omogoča racionalnejši manjši izkop obenem pa prostore v objektu naravno poveže z okoliškim terenom. Celoten kompleks je enovito krajinsko zasnovan z ohranjanjem in dopolnjevanjem zelenih površin predvsem na območjih ob glavnih dostopih do objektov.

Sama vhodna plaza ni ozelenjena kar omogoča organizacijo različnih prireditev, se pa intenzivno zazeleni zahodni del lokacije, ki se tako poveže z obstoječim gozdom. Plaza je organizirana v dveh nivojih kar omogoča fleksibilno uporabo območja in prepreči križanje poti različnih uporabnikov ob morebitnih hkratnih dogodkih. Peš dostop je urejen neposredno s topliške ceste, pešci, ki dostopajo preko pešaškega mosta pa lahko na ploščad dostopajo preko klančine na JV delu stadiona. Jasno je organizirana tudi prometna zasnova. Uvoz s parkiršči za medije in vip goste je preko kontroliranega dostopa v nadaljevanju uvoza v garažo za obiskovalce, dostop za avtobuse z igralci in dostavo pa je organiziran iz severne strani.

Objekti imajo zelo dobro funkcionalno zasnovo. Vhodi za različne uporabnike so smiselno razporejeni in dobro pozicionirani, prav tako so dobro organizirane tudi povezave med posameznimi sklopi. Dostop do simetričnih tribun v obliki školjke je samo od zgoraj. Takšna zasnova gledalce najbolj približa igrišču in pripomore k intenzivni atmosferi med dogajanjem v dvorani. Tovrsten dostop preko obodnega hodnika v nivoju terena omogoča maksimalno izkušnjo prostora, hkrati pa zagotavlja visoko stopnjo varnosti in kratek čas izpraznitve dvorane. Obodni hodnik je osvetljen z dnevno svetlobo, ki pa ne ovira organizacije prireditev v notranjosti dvorane. Dvorana je zasnovana kot sodoben večnamenski objekt, ki omogoča maksimalno doživetje tako ob športnih kot ostalih prireditvah. Ogrevalna dvorana je v ta namen postavljena neposredno v nadaljevanju osrednje igralne površine in lahko v času večjih prireditev služi kot zaodrje glavni dvorani oziroma je v funkciij skupnega prireditvenega prostora. Na nasprotni stranici glavne dvorane je skladišče opreme in servisni prostori. Skupni prostori dvorane sledijo določilom in so organizirani tako, da zagotavljajo učinkovito delovanje programov po vseh določilih mednarodnih športnih organizacij.

Celotno območje s programom za vsakodnevno rabo (ogrevalna dvorana in fitness s pripadajočimi garderobami ter restavracija) je koncentrirano pri vhodu v objekt oziroma vezano na plazo. Restavracija ima ločen vhod iz zunajih površin kot tudi notranje navezave na posamezna območja. Locirana je tako, da ima preko velikega panoramskega okna izjemen pogled na staro mestno jedro. Vip prostori so umeščeni v neposrednem nadaljevanju restavracije in se lahko oddajajo tudi v komercialne namene. Imajo lastno predverje in dostop ter ločeno komunikacijo do vip lože. Vip območje ima svoj del tribun ter direktno navezavo na vip stadiona na drugi strani.

Elaborat dosledno rešuje zadane naloge in ob tem dobro odgovarja na zahtevne danosti lokacije. Z oblikovanjem prepoznavnega objekta in celostno zasnovano ureditvijo zunanjih površin ustvarja nov mestni prostor druženja in osrednji mestni prireditveni prostor. Posebno dobro preko odprtih vedut projekt vzpostavlja odnos do starega mestnega jedra na eni in z uporabo mehkih linij, ki se stapljajo z okoljem do zelenega zaledja Portovala na drugi strani.“

Situla je prijeten prenočitveni in gostinski objekt, ki ima svoje mesto v kotu Glavnega trga. Ob vstopu v lokal obiskovalca pozdravijo za Novo mesto značilne arkade. Te, naj si bo mlajše ali bolj žlahtne, naj bi mesto, ker se z njimi rado hvali, posebej varovalo pred neprimernimi poseganji. Pa se rado zgodi, da se jih, ker varnostniki tovrstne dediščine pogosto mižijo vsaj na eno oko, obda z vsem mogočim. V Situli so tako, morda so se tega naučili od bližnjih sosedov, stebre, na katerih že desetletja stojijo arkade, obdali kar z reklamno-informacijskimi tablami. Reč je sedaj sicer bolj informativna, a tudi strašno nespoštljiva do novomeške dediščine, ki želi biti vodilo tudi temu hostlu.

(foto: 8. april 2011)

Maraton je atletska športna disciplina, ki obeležuje spomin na tek grškega vojaka. Tekač po imenu Fedipi je v Atene sporočil novico o grški zmagi nad Perzijci leta 490 pred našim štetjem. Tekel je brez premora in ob prihodu zavpil: »Nenikekamen, zmagali smo,« se zgrudil in od izčrpanosti umrl. Bitka je potekala pri mestu Maraton (Marathon), ki je od Aten oddaljeno 42 195 metrov. Organizatorji prvih olimpijskih iger moderne dobe so poskušali popularizirati ta velik dogodek in poveličati slavo starodavne Grčije. Značilnost maratona je vsekakor vzdržljivost. Pa vendar dobrih 42 km le ni tako preprosta zadeva. Obstajajo recepti, kako maraton preteči s trimesečnimi pripravami. Strokovnjaki vam bodo svetovali, da si je za zdravje in brez peklenskih naporov smotrno vzeti celo leto. Poleg knjig in časopisnih prispevkov pa obstajajo tudi tekaške šole, v katerih si poleg rekreacijskega teka lahko izberete tudi bolj naporne treninge pod strokovnim vodstvom. V Novem mestu obstajajo kar tri. Fit klub, katerega vodi Primož Kobe, Društvo Maraton ter Tekaški klub Portovald. Sicer pa je maraton samo eden od dolgoprogaških tekov. Vzdržljivostni teki se začnejo z 10 km.

Milano City Marathon 2011. Tek po ulicah drugega največjega italijanskega mesta se začne 20 km izven središča mesta. Trasa nato naredi krog okoli ožjega središča tudi mimo znamenite gotske katedrale in se konča na Piazza Castello.

Novomeščan Primož Kobe je tekač na dolge proge. Bil je vsestranski športnik. Med drugim je veliko tekel in se udeleževal tekov Dolenjskega pokala. To so teki po občinah JV dela domovine, ki potekajo po cesti ali v naravi. Dolžina posameznega teka je od 8 do 15 km. Primož je spoznal, da ima kljub majhnim vložkom dobre rezultate in se pri teku dobro počuti. Začel se je intenzivneje pripravljati. Najprej se je leta 2005 udeležil ljubljanskega maratona in ga pretekel v času 2:53,32. Vsak maraton je bil hitrejši in padlo je povsem gostilniško vprašanje: »Ti, kulk pa je norma za olimpiske?« Lansko leto je bilo zanj zelo uspešno. Postal je državni prvak za vse dolgoprogaške discipline (10 km, polmaraton, maraton). V Milanu je izpolnil normo za svetovno prvenstvo v atletiki za maraton, ki bo v Daeguju v Južni Koreji in za olimpijado v Londonu leta 2012. Skrite želje so velike. Premakniti mejo slovenskega rekorda, ki znaša 2:11,50 Romana Kejžarja ali celo teči pod časom 2 ur in 10 minut.

Tekači, ki v tekmovalnem smislu kaj pomenijo, imajo na dresu namesto številke izpisano svoje ime. Vsi ostali so 'amaterji'. Prva mesta v maratonu zasedejo temnopolti tekači, ki pridejo v Evropo v službo, dobesedno. Trenirajo doma, v Afriki. Ti sezonski delavci pridejo z afriške celine, Kenije in Etiopije, in ostanejo približno dva meseca, ko poteka večina tekmovanj z denarnimi nagradami.

Povprečna hitrost, ki jo je Primož dosegel na teku v Milanu, je bila 18,6 km/h.

Vročina je ena večjih nevšečnosti, zato se teče po senci (seveda, če obstaja) ali pa se tekač ohlaja z vodo, ki jo dobi vsakih nekaj kilometrov ob poti. Optimalni pogoji so oblačno brezvetrje z 10 stopinjami Celzija. V Milanu se je temperatura z 22 povzpela do 30 (ves čas je pripekalo močno sonce) stopinj.

Slovenska maratonska smetana. Robert Kotnik, Primož Kobe, Roman Kejžar, Tone Kosmač. Če se pišete na K, imate veliko možnosti, da ste talent za dolge proge, sicer se raje ukvarjajte z namiznim tenisom ali s plavanjem.

Slovenska maratonska smetana. Robert Kotnik, Primož Kobe, Roman Kejžar, Tone Kosmač. Če se pišete na K, imate veliko možnosti, da ste talent za dolge proge, sicer se raje ukvarjajte z namiznim tenisom ali s plavanjem.

Glavnino treningov maratonec naredi s tekom po različnih podlagah, naklonih in vremenskih razmerah. Primož uživa teku v dolenjski pokrajini, naravi, stran od avtomobilskih cest. Smolenja vas, Cikava, Žabja vas, Gotna vas, Krka, Ragov log, Portoval ponujajo idealne razmere za sproščeno in intenzivno vadbo.

Posamezni treningi so zelo specifični, zlasti treningi za moč. Vendar je poleg moči pomembna tudi tehnika. S pravilnimi gibi si olajšaš napore, ki so po poštenih dveh urah še kako izraziti.

Medalj ima toliko, da jih skupaj ne more več dvigniti. Za pokale pa bo treba privijačiti nove police, ker so že valjajo pod mizo.

Primož uniči nove tekaške copate v dveh mesecih. Uporablja skoraj ducat copat naenkrat, zaradi različnih podlag in treningov. Četudi si rekreativen tekač, je priporočljivo imet vsaj dva para čevljev, ker s tem zelo povečaš njihovo življenjsko dobo.

Počitek je del treninga. Prenatreniranost je glavni vzrok za slabe rezultate, zakrčenost ali celo zdravstvene težave. Z masažo se telo prej regenerira, mišice se razbremenijo, postanejo bolj prožne in s tem močnejše.

Fit klub, katerega vodi Primož Kobe, ima v organizaciji tudi t. i. Marš na Gače. Tradicionalni tek, ki je del dolenjskega tekaškega pokala, poteka po gozdnih poteh v dolžini 10,7 km.

Hrana je zelo pomemben dejavnik uspeha. Zlasti kdaj in kaj užiješ z obrokom. V veliko korist mu je tudi njegovo diplomsko delo Analiza učinkovitosti shujševalnega programa, v katerem se je posvetil raziskavi hujšanja in prehrane. Najpomembnejši faktor uspeha pa je podpora družine. Kljub veliki odsotnosti se vedno najde čas za dejavno preživljanje skupnega časa.

Še eden od talentov Primoža Kobeta. Rad se pohvali, da je obiskal 20 učnih ur harmonike. Njegov repertoar obsega 12 komadov.

London kliče. (BESEDILO IN FOTOGRAFIJE BOŠTJAN PUCELJ, APRIL 2011)

16.05

Kar veliko prisotnih glede na to, da smo sredi najhujšega poletja. Vidim, da manjka Vidic … (tokrat bo očitno ostal brez sejnine), Kekec, Turk.

Tudi Engla ni. Seveda upravičeno, saj je občinski svet  zadnjič sprejel Parkov predlog, da lahko dela tudi od doma.

16.09
Župan razlaga običajne stvari o dnevnem redu in gradivu. Razširitev dnevnega reda: župan predlaga, da se pri točki 21 in 22 obravnava nekaj o ločevanju odpadkov in tudi zadeva o najemu prostorov za RIC. Sprejmejo dnevni red z razširitvami vred. Povezava na dnevni red. In povezava na razširitev dnevnega reda.

Bačar, Miklič in Mojca Novak predlagajo, da se zazidalni načrt za Adrio sprejme na hitrejši način, saj so v odloku upoštevane vse pripombe.

16.17

Začenjajo obravnavo odloka o reorganizaciji občinske uprave. Besedo ima Borut Novak. Pravi, da so upoštevali glavne pripombe. Veliko očitkov je letelo na to, da se preveč pristojnosti prenaša na urad direktorja. Urada direktorja po novem ne bo. Glavne stvari v zvezi z investicijami se prenašajo na urad za razvoj in investicije.

Ivan Grill: Pravi, da kljub temu, da je nekaj sprememb, to ne bo prineslo učinkov. “Kljub temu, da je leto dni naokrog, se še vedno ukvarjate s kadovranjem.” Opozarja na 8. člen, kjer se dopušča možnost, da se nove organizacijske enote odpirajo po želji župana ali direktorja. “Kaj bo ta odlok prinesel z vidika stroškov?” SDS odloka ne podpira.

Gregor Macedoni: Ima repliko na g. direktorja. Ena glavnih pripomb je bila v tem, da je ta akt zastavljen zelo avtoritarno, zelo vertikalno. Ni širine pogleda, ni projektnega vodenje, ni fleksibilnosti. Ne bo podprl tega odloka.

Borut Novak: Pravi, da sta si Grill in Macedoni kontradiktorna. En pravi, da hoče fleksibilnost, drugi pa hoče vse definirati. Ta akt ni vertikalen, ampak je frontalen. Je veliko uradov, ki so razdrobljeni. V osmem členu dopuščamo uvajanje fleksibilnih metod del, omogočeni so projektni sveti, timsko delo – vse to delamo tudi že sedaj. Ne predvidevamo dodatnih zaposlitev! Vse bomo prečesali in skušali zadeve racionalizirat. Jasno pa je, da bi bilo zelo neodgovorno reči, da bomo zmanjšali število zaposlenih iz 90 na 70.

Ivan Grill: Če ste pripravili ta odlok, potem pomeni, da poznate zelo dobro delovne procese. Verjetno bi morali vedeti, kaj bo s številom zaposlenih. Jih je preveč? Jih je ravno prav? Jih bo potrebno še zaposlit?

Mojca Novak: Nekaj stavkov bo povedala, ker je fino da razumemo, zakaj gre. To je dokument, ki temelji na zakonodaji in statutu. Opozarja tudi na pravilnik. Jaz bi odlok naredila drugače. Borut Novak ga je tako naredil in za njim stoji. Vendarle ta odlok omogoča fleksibilno notranjo organizacijo! V odlok pa ne bi dajala pridevnikov. Glede ocene zaposlenih: to je stvar proračuna in kadrovskega načrta in ne tega odloka. Drugo pa je učinkovitost. Odlok bom podprola, saj daje dobre možnosti.

Gregor Macedoni: Se strinja s tem, da osmi člen omogoča fleksibilnost. Vendar osmi člen omogoča tudi manj fleksibilnosti. “Med načeli, ki so vgrajeni v akt, tega načela ne vidim.” Ter doda, in s tem se kimajoč strinja tudi direktor: “Noben akt ne more sam po sebi dati rezultatov. Največ je odvisno od ljudi!”

Odlok sprejmejo! Aja, še povezava. Še dodatno gradivo.

16.34

Sedaj bodo obravnavali zazidalni načrt Adria. Ni razprave. Po predlogu odborov se črta 6. odstavek 22. člena. Odlok sprejmejo. Povezava na odlok.

16.38

Nekaj besed o tem, kaj hoče Adria:

Gospodarska družba Adria Mobil d.o.o. želi v območju ZN Adria na odprtih površinah za shranjevanje in pripravo produktov in površinah za parkiranje zgraditi nadstreške za zaščito produktov pred vremenskimi vplivi in zgraditi sončno na strehah obstoječih in predvidenih objektih. Gospodarska družba tudi predlaga, da se s spremembo in dopolnitvijo ZN Adria (v nadaljevanju: SDZN Adria) poveča odstopanje od sedaj določenih tlorisnih gabaritov, dopusti morebitno povečanje parkirišč za gotove izdelke, dopusti postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov, omogoči urejanja razstavnih prostorov za produkte v predvidenih objektih in dopusti možnost postavitve nekaterih tehnoloških oz. energetskih objektov, da se smiselno zaokrožijo tehnološki procesi.

Župan pravi: S tem smo naredili eno veliko zadevo, pomagamo gospodarstvu.

16.39

Sedaj prehajajo k osnutku odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Šipčev hrib. Gre za 2 hektara na južnem robu naselja Drske. Območje meji na OŠ Drska in Šolski center Novo mesto.

Območje je lastniško delno v lasti občine. Območje zelenega pasu je v lasti šolskega centra, ostalo je v zasebni lasti.

Na območju je sedaj kurilnica, dve stanovanjski hiši, garažna hiša, vrtički.

Rončević je prinesel kavo! Naslednjič je na vrsti koalicija.

Predlog v glavnem predvideva nove stanovanjske hiše, s prometno ureditvijo.

Razprava. Odbor za okolje ima devet pripomb, sicer pa podpirajo.

Oglasi se Resman (SDS) z neko tehnično pripombe.Pripravljalci gradiva odgovarjajo.

Macedoni: Zanima ga, ali bo že letos prihodek v proračunu. Mojca Tavčar odgovori, da najbrž letos še ne bo investicije. Meni, da bo cesta gradi iz občinskiv virov, potem pa bo treba to prek komunalnih prispevkov to zaračunati lastnikom.

Povezava na odlok.

17.00

Sedaj gredo k obravnavi prostorskega načrta za gospodarsko cono Ždinja vas. Gre za pobudo štirih investitorjev, med njimi Krke. Gre za stavbe, v katerih se bodo izvajale dejavnosti prometa, transporta, logistike prodaje in servisa. Predvideno je tudi javno parkirišče za kamione, območje za zaščito in reševanje, bencinski servis. Na javni obravnavi ni bilo nobenih pripomb, pravi Mojca Tavčar. Besedo dobi še projektantka iz Toposa. Omenja dobro dostopnost cone, bližino priključkov. Podrobneje razlaga načrt.

Razprava.

Franci Bačar opozarja na to, da grafični del ni čistljiv. V imenu odbora za okolje: ugotovi naj se interes mestne občine. Preuči naj se možnost izgradnje parkirišč za uporabnike mestnega potniškega prometa. Opozarja na cesto H1. Država je cesto hotela vzeti. Sedaj pa bomo na to cesto “namalali” osem križišč. A je to optimalna rešitev za H1. Kaj če bo avtocesta zaprta in bo ves promet tekel tukaj?

Ivan Buovec: To je dobra zadeva. Je mišljenja, da bi v nadaljevanju potrebno sprejeti odlok, v katerem se naloži vsem podjetjem, ki parkirajo na “črnih” mestih, da parkirajo na tem parkirišču.

Andrej Resmnan: Meni, da bi bilo potrebno v financiranje infrastrukture vključiti tudi investitorja v turistično območje Ždinja vas.

Rafko Križman: Opozarja na kolesarske steze. Pri H1 bi morali narisati tudi kolesarske steze.

Ivan Grill: Eno vprašanje: Ali je bil kakšen sestanek na to temo z državo? Ste se pogovarjali?

Projektantka iz Toposa: Smo se pogovarjali. Narejena je bila prometna študija.

Grill: Toda Križman in Bačar sta dala nove pobude in treba je vztrajati pri njih.

Križman: Pred leti, ko sem  bil podžupan so mi razložili slovenski kolesarski križ. Kolesarska steza pri H1 je del tega križa. Ta akt je kasneje poniknil. Treba je pri tem vztrajati.

Župan pomiri prisotne, da bodo te pripombe obravnavane. Naj se ugotovi, kaj je s kolesarskimi poti.

Grill: Naj da občinski svet kakšno pobudo in se bo s tem lažje argumentiralo!

Macedoni: Bi podprl, kaj je rekel g. Grill. Naj bo dodaten stavek pri sklepu. Naj se do druge obravnave pripravi rešitev, ki bo v skladu s tem, kaj smo rekli. Naj se obvezno vključi kolesarske steze.

Odlok sprejmejo v prvi obravnavi.Povezava.

17.23

Še en prostorski akt: prenova ob Ljubljanski cesti. Gre za območje ob krožišču Bučna vas, in sicer na območju nekdanjih prostorov CGP, območje Dinosa, nekaj je tudi stanovanjskih enot.Predviden je trgovski center, poslovne stavbe, zelene površine itd.

Franci Bačr v imenu odborov: Podpira. Imajo pet predlogov. Ohrani naj se značaj potoka Bezgavec. Kvaliteno naj se ohrani zelene površine. Naj se zagotovi povezava zelenih površin z Župančičevim sprehajališčem. Ob rekonstrukciji Ljubljanske ceste naj se izvede tudi desni zavijalni pas in to že v prvi fazi.

Če sem prav razumel, naj bi tukaj stal novi Mercator.

Oglasi se tudi Milena Kramar Zupan: Predlaga, da se iz odloka črta, da bi se tukaj opravljala tudi dejavnost zdravstva. Opozarja, da smo se v strategiji zdravstva odločili, da se primarno zdravstvo opravlja na enem mestu.

Macedoni: Ugotavlja, da se trgovske površine povečujejo. Se strinja, da je to degradirnano območje. Ni kaj očitati temu aktu, toda kako je s širšim pogledom. Do kje bomo pustili investitorjem širjenje in kje je točka, kjer se bomo ustavili.

Bukovec: Skrbi ga, da nekatere investirorjem nalaga velike obveznosti, drugim pa skoraj nič.

Miro Berger: Se čudi, da investitor noče že v prvi fazi graditi desnega pasu. Če tega ne bo, bodo velike težave.

Sprejmejo odlok.Povezava do odloka.

17.44

Še Mačkovec. Mojca Tavčar omenja OBI in še enega trgovca, ki naj bi prišla na to območje. Zato so potrebne spremembe. Več v odloku.

Bačar predlaga, da je treba enkrat pripraviti na občinskem svetu razpravo o tretji razvojni osi. Opozarja tudi na to, da je treba kdaj tudi kaj izvesti, ne samo narišejo. Gre na primer za pločnike, ki so načrtovani, niso pa še izvedeni.

Razprava. Milena Kramar Zupan, ki pove isto, kot pri prejšnji točki.

Macedoni: Pričakuje jasno stališče, kdaj se bo občina omejila pri gradnji novih trgovskih središč. Kje je tukaj javni interes.

Miroslav Berger: Moramo razpravljati o trasi tretje razvojne osi.

Sprejmejo odlok v prvi obravnavi.

17.57

Pa smo spet pri košarki. Občina bi sofinancirala evropsko prvenstvo v košarki. Imajo nekaj novih rešitev – poglejte predlog.

Darja Gantar v imenu odbora za finance pravi, da pri predlogu ni videti partnerskega odnosa. Predlagajo, da je možen odstop od pogodbe in da se kotizacija vrne nazaj, če mesto ne bo imelo dvorane.

Macedoni: Je neuravnoteženo partnerstvo. Nismo enakopraven partner. Kaj dobimo: potovanje župana v Litvo, nekaj avtomobilov, nekaj vstopnic, 32 metrov oglasnega prostora. Ni razvidno, da bi imeli kakršne koli prihodke od prodanih vstopnic. Je pa to vseeno napredek glede naprej.

Martina Vrhovnik: SLS bo podrla odlok.

Grill: Pogodba je lahko škodljiva za občino Novo mesto. Je vzemi ali pusti. Ali imamo investitorja za dvorano? V primeru, da nimamo od dvorane, bodo odstopili od pogodbe, mi pa se bomo obrisali pod nosom za plačanih 600 000 evrov. To pomeni, da bodo tekme organizirale drugje. Del plačane kotizacije moramo v tem primeru dobiti nazaj.

Vida Čadonič Špelič: Splačalo se je bilo opozarjati pred tremi meseci. To je napredek glede na to, kar smo imeli do sedaj. Toda tudi to je še vedno preveč. Podpiram Grilla in Macedonija. Pogodba je še vedno na strani organizatorja. MO NM se ne imenuje niti organizator niti soorganizator. Številka je še vedno velika. To je velik denar za socialno ogrožene. Tega odloka ne morem podpreti.

Bačar: Podpiram sprejem sklepov. Imam predlog. Bili smo na predstavitvi projektantskih rešitev. Predlaga, da se še v času pred dopusti organizira bolj podrobna predstavitev zmagovalna rešitev. Gre za večnamensko dvorano. Od dvorane veliko pričakujemo, vendar moramo biti pozorni na stroške. Projektantska hiša naj pojasni, kaj je možno zgradti in za kakšen denar.

Borut Novak: Do pogodbe smo prišli s številnimi usklajevanji. KZS ima rezervne variante, če bo kdo odstopil, tako da imajo pogajalsko moč. Pogodba je enaka za vse občine, tako da je pogodbo težko zavrniti. Ko bodo projektanti pripravili rešitev, jo bomo predstavili.

Ivan Grill: Še preden bomo vedeli, ali bomo imeli dvorano, bomo morali nakazati dvakrat po 150 000. Nismo v takem položaju kot druge občine – pri nas imamo veliko vprašajev.

Franci Beg kritizira tiste, ki kritizirajo predlog o sofinanciranju. Tu gre za velik biznis, če hočemo to imeti, je treba nekaj za to plačati. Kljub vsemu bi bilo potrebno kaj več izboriti v zamenu. Več vstopnic bi morali dobiti. 50 vstopnic je premalo. Če že ni prihodka od vstopnine, potem pa naj imajo sami prvenstvo v Ljubljani.

Alojzij Muhič: Na pogajanjih smo bili štirje župani. Nekaj smo naredili, nismo pa z vsem zadovoljni. Dogovorjeni smo, da se še usklajujemo. Vse občine smo v istem in mislim, da se bomo podpirali. 24. avgusta bo podpis pogodbe. In to slavnostno na neki tekmi v Stožicah. Vse bomo naredili, da se vaše pripombe sprejmejo. V ponedeljek bomo videli, ali je kaj interesa. Imamo tudi rezervni scenarij.

Rafko Križman: Če bo uspelo županu, bo uspelo tudi nam. Skupaj smo se odločili za ta projekt. To je projekt tega mandata. Skušajmo delati konstruktivno delati na tem, da dvorana v Novem mestu bo.

Macedoni: V Sloveniji imamo problem, kaj je možno in kaj ni možno. S koliko sedeži se je igralo prvi krog. FIBA nima niti evra od vstopnin. Delajmo na tem, da se

Tomaž Kovačič: V imenu svetniške skupine SD – podpiramo ta odlok. Me pa moti – morali bomo o tem razpravljati po 18. 7., ko bo jasno, ali imamo zasebne investitorje.

Franci Beg: Tudi za KZS neumiljeno teče čas. Do 24. avgusta imate čas, da skupaj z ostalimi župani pritisnete na KZS. Mimogrede – kaj je bilo s tistim pogovorom z ministrom?

Župan: Ministrstvo je KZS-ju direktno namenil sredstva za prvenstvo. Lokalnim skupnostim pa sredstev za to ne bo namenilo.

Župan predlaga, da to sprejmemo skupaj z dopolnili odbora za finance.

Glasujejo: Sprejmejo predlog, z nekaj glasovi proti.

18.34

Začenjo obravnavo poročilo o izvrševanju proračuna. Odlok pojasnjuje gospa iz občinske uprave.

Ivan Bukovec: Zanima ga, zakaj nekatere krajevne skupnosti izpadejo iz realizacije. Veliko sredstev gre v Gabrje in Uršna Sela.  Direktor Novak hitro pojasni, zakaj gre.

Macedoni: “Načelno bi rad povedal, da pričakujem, da se bo varčevalo pri materialnih stroških tudi občinske uprave. Da se ne bo vedno zajedalo v programe civilne družbe.”

Grill: Izkazuje se tisto, na kar smo opozarjali – proračun je nerealen.

Sprejmejo odlok in začno z razpravo rebalansa proračuna.

Gospa iz občinske uprave pojasnjuje v čem bodo spremembe. Povezava do odloka.

Slavko Gegič v imenu odbora za družbene dejavnosti: Opozarja na to, da so razlogi za povečanje izjemne podražitve investicije v športni dvorani Stopiče “milo rečeno”čudni. V rebalansu piše, da je izvajalec naletel na živo skalo, poleg tega pa je potebno izgraditi trafo postajo. To so stvari, ki bi morale biti že prej znano.

Župan pojasni: Izpadel je prihodek fundacije za šport. Namesto 200 000 smo dobili samo 100 000.

Grill: Ima vprašanje glede povečanja sredstva za Cerod. Dobili smo 100 000 evrov za najemnine. Sedaj pa bomo to najemnino vrnili v obliki investicijskih sredstev. Zanima ga tudi, ali bodo v to investicijo investirale tudi ostale občine.

Župan: Vse občine morajo sodelovati in z vsemi občinami imamo pogodbe o tem.

Grill: Včasih se po koluarjih sliša, da imajo namen odstopiti ven iz Ceroda. Kako je stem? Katere občine so to?

Župan: Občina Krška se je opredelila, da bo imala svojo deponijo. Tudi Komunala Novo mesto je sklenila pogodbo, da biološke odpadke vozimo v Krško do izgradnje druge faze Ceroda.

Sprejmejo rebalans.

18.58

Občina daje soglasje za zadolžitev Agencije za šport, ki bo tako lahko dokončala servisni objekt ob teniških igriščih. Poskus z javno-zasebnim partnerstvom je torej propadel. Odbori podpirajo sklepe.

Razpravo začne Mojca Novak: Bo podprla ta predlog. Predlaga dodaten sklep. Naj se investicija vodi na ključ!

Jiri Volt: Podpira to soglasje, saj bodo tenisači in tenisačiče dobile prostore, prav tako pa kegljači. Ob tem sem vesel, da se ob gradnji športne dvorane ne pozablja na druge športne objekte.

Macedoni: Naša opozorila glede javno-zasebnega partnerstva so bila torej pravilni. Toda treba je povedati, da je 400 000 evrov, ki jih bomo zagotavljali agenciji za šport, dodatna obremenitev občine. Poleg tega je treba vedeti, da to ni dokončne korak, to je zgolj za zaključek tretje faze.

Grill: Tudi sam ugotavljam, da je to neposredni strošek občine Novo mesto. To gre vse na pleče mestne občine Novo mesto. Kako bo potem, ko bo stvar v uporabi? Bomo imeli dodatne stroške še za vzdrževanje? Lažje bi podprli tak sklep, ko bi imeli neko sliko o tem, kaj se bo z objektom dogajalo kasneje.

Križman: Iz dolgoletnih izkušenj moram reči, da bo ta objekt ne bo z ničemer več bremenil MO Novo mesto. Objekt bo pokrival samega sebe.

Mojca Novak: Kaj pomeni na ključ? Niti evra ne smemo dati več, kot bo izbrano na razpisu. Načelo gradnje na ključ naj občina uvede povsod, da se nam ne bodo ponovile Stopiče.

Nežka Ivanetič: Stranka DeSUS podpira pristop k sofinananciranju. Se strinja z Mojco: naj se doda, da bo investicija na ključ. Da ne bomo odkrili skalo.

Borut Novak: Opozori, da je 400 000 evrov predračunska vrednost.

Mojca Novak: S tem se ne strinjam – najti je potrebno izvajalca, ki bo projekt izvedel za denar, kot ga bomo predvideli.

Novak odgovarja, da je treba zbrati ponudbe.

Župan se strinja z Mojco: “Podpisal si pogodbo za tristo jurjev in to je to!” Se strinja, da je potrebno dati pogodbe na ključ.

Tomaž Kovačič: Podpira to, vendar se strinja z zgornjo limito.

Macedoni predlaga stavek: Agencija za šport mora v okviru zneska 400 000 poskrbeti za funkcioniranje objekta.

Župan: “Mislim, da je to sprejemljivo.”

Vsi so zadovoljni in podprejo sklep o zadolževanju.

19.15

Sedaj prehajajo k predlogu, da se sprejme akt o javno-zasebnem partnerstvu za projekt posodobitev avtomatizacije cestnega prometa.

Ivan Grill: Kje je računica? Kje bodo donosi za zasebnega partnerja? Da se nam ne bo zgodil NPU, kjer Pogačar plačuje 120 000 evrov lizinga, država pa njemu plačuje 130 000 najemnine.

Na govornico stopi predstavnik podjetja, ki je pripravljalo akt in razloži, da donosi bodo. Sprejmejo.

19.22

Preidejo k poročilo o izvajanju mestnega potniškega prometa v obdobju 2006 – 2010.

Besedo dobi Borut Novak. Pojasni, da nas MPP stane veliko, število potnikov sicer narašča, vendar ni ravno zadovoljivo. Pojasni, da je bilo veliko predlogov, kako v prihodnje. Sprejeli so sklep, da se zadeva do septembra temeljito preuči in da se poročilo dopolni.

Darja Gantar v imenu odbora za finance:  Naj se sprejmejo ukrepi za racionalizacijo MPP brez zmanjševanja standarda.

Zvone Novak v imenu odbora za komunalo: Naj se preuči možnost alternativ.

Macedoni: “Imamo oh in sploh mestni potniški promet – problem pa je z občani, ki tega ne razumejo.” Tako nekako piše v sklepu te analize. Za ponazoritev: Z avtobusi prevozimo 400 000 kilometrov. Za to plačamo 450 000 evrov. Na kilometer pa prevozimo 0,5 potnika.

Ivan Bukovec opozori na to, da vozila nimajo dodatka za invalide. Se strnija, da je zadeva neracionalna. Pravi pa tudi, da so vozila precej velika. Zanima ga tudi, zakaj plačujemo prek 30 000 evrov za spremljajoče osebje. Zanima ga tudi, ali se plačuje najemnina podjetju, ki izvaja koncesijo.

Grill: S tem se srečujemo že odkar sem občinski svetnik. Več bi bilo potrebno narediti na marketingu. Ali imamo izdelano strategijo za naprej? Kaj bomo naredili, ko bo pogodba potekla?

Župan pojasni, da se z marsičem strinja.

Slavko Gegič: Podpisa projekt MPP. Je veliko rezerv, vendar je treba vprašati tiste, ki to uporabljajo. Družine s šolskimi otroki. Čeje kdo mislil, da bomo s tem projektom delali profit, se je zelo zmotil. Omenja tudi London, kjer vlagajo ogromna sredstev v vzdrževanje. Poti nazaj ni več. Kako bomo v taksije spravili petdeset otrok, ki hočejo iz avtobusne postaje priti do kmetijske šole.

Mojca Novak: Vse mestne občine imajo mestni potniški promet. Povsod to stane in povsod ga je potrebno doplačevati. Kako smo osveščeni o tem, da stopimo na avtobus. Bodimo racionalni in varčni, vendar promet moramo imeti.

Miro Berger: Svetniki DeSUSa podpirajo mestni potniški promet, sprejemajo pa priporočila, da se da še veliko narediti.

Franci Bačar: Podpira MPP. Predlaga, da se na končnih postajah zagotovi možnost parkiranja. Tudi podpira, da se proge podaljšajo do primestnih središč.

Jože Kobe iz občinske uprave poda nekaj pojasnil: koncesionar je bil izbran na javnem razpisu. Vsi avtobusi imaojo podest za invalide, odgovori Bukovcu. Nobenih najemnin se ne plačuje. Glede prekinitve pogodbe: pogodba se da prekiniti. Če letna rast števila potnikov ne zraste več kot pet odstotkov, je možno prekiniti. Vendar število potnikov raste za več kot pet odstotkov. Trenutek za prekinitev pogodbe bi bil sedaj najboljši, saj so avtobusi amortizirani …

Svtniki sprejmejo sklep, da naj se poročilo dopolni do naslednje seje, ki bo septembra.

19.48

Sprejmejo premoženjsko pravne zadeve. Povezava.

19.54

Sedaj bodo poslušali poročilo o napredku projekta o centralni čistilni napravi. Jože Kobe pojasni, da je bilo izbran CGP za gradbena dela. Junija je bila podpisana pogodba. Sredi junija je bil izvajalec uveden v posel. Dela se izvajajo tri tedne. 22. 6. ko so izvajalca uvedli v delo, je začel teči rok za izvedbo projekto, ki je 365 dni. Poskusno obratovanje bo nato potekalo pol leta. Konec naslednjega leta naj bi imeli čistino napravo v polnem obratovanju. Ni razprave, poročilo sprejmejo.

19.57

Sedaj bodo obravnavali poročilo o realizaciji projektov, predvidenih v načrtu razvojnih programov.

SLavko Gegič v imenu odbora za družbene dejavnosti: Predlaga, da se predstavijo aktivnosti glede območja avtobusne postaje. Želeli bi izvedeti, kako bomo to območje razvijali naprej. Drugi sklep: Naj se predstavi predstavi sodelovanje MO Novo mesto v projektu evropska prestolnica kulture.

Razpravo odpre Macedoni: Pričakuje, da bo tako poročilo na mizi tudi jeseni.

Slavko Gegič: Je zaskrbljen, kako bo z OŠ Bršljin. Poziva, da se s projektno dokumentacijo pohiti.

20.03

Občina bo sklenila prijateljstvo z občino Trnovo. Povezava na odlok.

Slavko Gegič: Nima ni proti takemu sodelovanju. Opozori na to, da imamo kar nekaj teh sodelovanj. Fino bi bilo dobiti preglednico vseh teh sodelovanj in da se naredi nek razmislek, kako zadevo voditi naprej.

Miloš Dular, predsednik komisije za medobčinsko sodelovanje pojasni, da je komisija podoben sklep že sprejela v ponedeljek.

20.07

Sedaj pa kadrovske zadeve. Občinski svet bo dal soglasje, da direktorica Zdravstvenega doma še naprej ostane Milena Kramar Zupan. Svetniki so za. Milena se vsem zahvali.

Občinski svet se tudi seznani z odstopom Franca Bega iz odbora za družbene dejavnosti in na njegovo mesto imenuje Dušana Kaplana.

20.12

Sledijo pobude svetnic in svetnikov. Ivan Grill hoče dobiti meritve hrupa. Ima vprašanje glede zbiranja bioloških odpadkov. Ugotavlja, da tam, kjer on stanuje, ni komunalnih otokov. Kdaj naj bi se dobavilo kompostnike vsem tistim, ki so zainteresirani.

Ivan Bukovec: Opozori, da se še vedno ni sestal odbor za romsko problematiko.

Nežka Ivanetič: Župan naj da na občinski svet tematiko strategijo razvoja primarnega zdravstva. Kaj je bilo narejeno glede regijskega povezovanja? Ima tudi vprašanje: Veliko beremo, da je s podražitvijo nege na domu. Zanima jo, kako bo sedaj, ko država ne bo več sofinanciranje tega projekta. Svetnico zanima, ali je bila naša obina deležna sofinanciranja. Če je bila deležna, kaj bo sedaj s tem. Zanima jo, koliko je cena ene ure nege, in v kakšnem deležu jo plača občina in kolikšen delež plača sam uporavbnik. Zanima jo tudi, ali se bo kdo udeležil tega sestanka.

Slavko Gegič: 1. Zanima ga, kaj se dogaja z Novim trgom 3 (stekleno stavbo, bivšo občino). 2. Navezuje se na vprašanje, ki ga je postavil prejšnjič, v zvezi z onesneževanjem igrišč s pasjimi iztrebki. Gegiča zanima, koliko ljudi je bilo že kaznovanih zaradi pasjih iztrebkov.

Franci Beg: Komentira odgovor, ki ga je dobil od knjižnice. Pravi, da je bila anketa izvedena v napačnem času in da so bila pisana na kožo zaposlenim. Pripravil je tudi tri pisna vprašanja. Prebral bo eno vprašanje, ki ga naslavja na Komunalo, Cerod in MONM. Zanimajo ga posli v zvezi z reciklažo odpadkov.

Rafko Križman: Pojasni, da je vsem ekološkim otokom dodala tudi zabojnike za biološke odpadke. Pozove vse, ki opazijo, da kje tega ni, naj ga opozorijo. Pojasni tudi, da lahko vsi svetniki dobijo kompostnike.

Milena Bartelj: Opozori, da ni dobila odgovora na eno izmed vprašanj. Opozori tudi, da je dobila skrajno neresen odgovor na svoje drugo vprašanje, ki se dotika železniških zapornic na Westrovi ulici.

Franci Bačar: Živi na območju,kjer zdatni del ljudi nima dostopa do interneta. Opozarja, da so ljudje prikrajšani. Druga zadeva: V Stopičah ni mobitel signala.

20.35

Direktor seznani občinski svet, da se odpadkov ne bo vozilo več v Lenart. Prišlo je do dogovora s Papir servisom, da se začasna sortirnica uredi na občinskem zemljišču na deponiji v Leskovcu.

Direktor tudi seznani, da se spet zapleta s Cerodom. Po novih direktivah s strani države se mora  v projekt vključiti tudi občina Kostanjevica.

Ivan Grill: To da se zadeva ponovno odmika, je nedopustno. Glede Lenarta: to so čivkali že vrabci na strehi. Kako je sploh prišlo do te pogodbe. Zakaj je tu navedeno samo to podjetje? Za to bi morali imeti razpis. Vsaj še tri podjetja so, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Naprej: ali imamo dovoljenje ministrstva za okolje za tako sortiranje. In tretjič: zakaj tega ne bi investirali samo.

Zvone Novak: Ima predlog odbora za komunalo. Naj se preneha z odvozom v Lenart. Naj se na deponiji Leskovec takoj postavi sortirnica. G. Grill: spet hočete zibrati papirje, naredimo drugače.

20.44

Še zadnja točka. Seznanitev z najemno pogodbo za RIC. Direktor pojasnjuje. 2,400.000 evrov je bilo predvidenih za nakup prostorov za RIC. Do tega ne bo prišlo, zaradi dvorane. Odločili so se za najem. Glede na zahteve RIC se je kot najbolj primerna lokacija pokazala rumena stavba pri Tušu. Po usklajevanjih je bila pripravljena pogodba. Sodna cenilka je ocenila prostore. Hkrati se je pristopilo tudi k projektiranju za RIC. Vsem koalicijskim svetnikom sem poslal pismo, zakaj smo se odločili za te prostore. Pozvali smo tudi najemodajalca, da se iz pogodbe izzvzamejo parkirišča in da pripravi pogodba za nakup. Zadevo smo predali tudi nadzornemu odboru, ki zadevo pregleduje. Vse dodatne informacije so na voljo v naših službah.

Milena Bartelj: Mene ta pogodba me zelo moti, me spominja na NPU. Podatki so s spletnih strani MONM in s podatkov s spletne strani RIC. Najeli naj bi 1500 m2. Rečeno je bilo na Vašem kanalu, da bo cena 26 000 evrov. Prej je bila pogodba o najemu 1229 m2 po 10 eur. Glavni poudarek: pogodba je škodljiva. Če pa primerjamo staro pogodbo z novo pogodbo, vidimo, da je stvar še dražja. Plačevali bomo 14 eurov za m2.

Borut Novak opozarja, da noben podatek ne drži.

Franci Beg: Opozori, da je občinski svet tukaj za to, da nadzoruje. Občinska uprava mora pojasniti, zakaj gre. Direktor občinske uprave nam zelo na kratko opiše o postopku. Včeraj smo zahtevali vpogled v pogodbo. Nismo tega prejeli. Dejali ste, da imate še štiri ponudnike. Kakšne so bile še druge ponudbe. Takšna kvadraturo za takšno ceno ne more iti skozi. Enako je s Papir servisom.

Direktor pojasnuje, da se je stvar pripravljala dolgo časa. Pojasnjuje tudi Papir sesrvis. Če se odločimo za razpis, potem moramo prekiniti obstoječo pogodbo.

Besedo dobi predsednica nadzornega odbora. Pojasnila bi, da nadzorni odbor še ni sprejel sklepa o začetku nadzora. Se pa o tem pogovarjamo. “Me pa veseli, da se g. Novak zanima za delo nadzornega odbora, tudi neformalno.”

Ivan Grill: “Naj se najprej ugotovi, kakšne so potrebe za prostore. Pogodba o najemu je nedvomno slaba in škodljiva. Glede Ceroda: Kako veste, da je obstoječa pogodba doba. Očitno ni dobra.Vem za vsaj tri izvajalce, ki bi to izvajal.

Franci Beg: Glede Ceroda – imate možnost, da naredite tako da bo prav. Glede RIC. V 20 letih bomo dali šest milijonov. Župan, če ste to podpisal, stega polomil. Če imate možnost, jo prekiniti.

Borut Novak: To je manipulacija.

Župan za konec pojasni, da je že pisal najemodajalcu, da se stvar uredi.

Četudi glede zmožnosti financiranja gradnje nove dvorane trenutno ni ravno najboljših možnosti, je seveda ključno tudi vprašanje, kakšne koristi pravzaprav tovrstni objekti in prireditve, kot je evropsko prvenstvo, prinašajo za lokalni prostor. Je gradnja tovrstnih objektov sploh v interesu občanov ali pa gre le za potrebe profesionalnega in vrhunskega športa. O tem veliko ve Milan Hosta, ki je športni filozof (študij je končal na fakulteti za šport, doktoriral pa na filozofski fakulteti) in se profesionalno ukvarja z različnimi vidiki razvoja športa, športne infrastrukture in strategijami razvoja športa oziroma telesne kulture. Je tudi direktor podjetja Spolint, inštitut za razvoj športa.

Kakšne so po vašem mnenju lahko koristi posameznih mest, posebej Novega mesta, ki sodelujejo pri projektu evropskega košarkarskega prvenstva v Sloveniji leta 2013?

Navadno se ob takih dogodkih naštevajo mnoge koristi, med katerimi nekatere bolj, druge manj krepijo javno dobro. Ključno pri vsem tem je, da vsaka korist prinaša možnost, da se uresniči tudi druga stran, ki pa ni rožnata. Zato je pomembnejše od naštevanja koristi to, da se vzpostavi zaupanja vredna ekipa ljudi, ki vedo, kako se takim stvarem streže, da se naredi načrt, ki upošteva tako lokalne kot globalne okoliščine, da se poiščejo pravi in dolgoročni viri in programi za vzdrževanje takih objektov. Nikakor nihče od organizatorjev oz. upravljavcev objekta ne sme biti zaslepljen z enkratnim enormnim povečanim obiskom turistov in gledalcev, ki jih tak dogodek pritegne. Koristi, na katere bi jaz stavil pri takem projektu, so predvsem mobilizacija lokalnih delovnih organizacij in zaposlovanja z namenom izvedbe projekta. Pri novi dvorani se lahko uporabijo nove tehnologije in nova novomeška dvorana, v kolikor je investicija upravičena, je lahko odličen zgled v ekološkem smislu. Te priložnosti se ne sme zamuditi, saj to pomeni, da se bo znanje lahko v naslednjih letih unovčilo pri naročnikih takih gradenj. Poleg tega pa je tak dogodek vredno izkoristiti za povezovanje ljudi, malih ljudi, šolarjev, delavcev itd. z obiskovalci, ljubitelji športa. V času krize v Evropi je treba najti inovativne rešitve, ki bodo napolnile stadione in dvorane. Če se usmerimo pozitivno, mora Novo mesto že zdaj pripraviti strategijo trženja mestnih in regionalnih vrednot, in takoj ko bodo znane države, ki bodo igrale v Novem mestu, s športno-kulturno in z gospodarsko delegacijo promovirati dolenjsko regijo v večjih mestih v vsaj teh državah.

Kakšen je vpliv velikih tekmovanj, kakršno je tudi košarkarsko evropsko prvenstvo, na razvoj športa in rekreacije v državi in posebej v lokalnih okoljih?

Vpliv je odvisen predvsem od konteksta, ki ga bo sposobno Novo mesto skupaj z regijo pri tem ustvariti. Lahko gre za zgodbo o uspehu, zakaj pa ne. In če smo iskreni, je to lahko tudi zgolj še ena športna dvorana v mestu, ki služi potrebam nekaj 10, morda nekaj 100 športnikov in športnim delavcem, zaposluje od 10 do 20 ljudi, ki stežka rentabilno poslujejo. Zato je izkoriščanje take dvorane v druge namene (kulturne, gospodarske itd.) ključno. Nujno je tudi, da vse spremljevalne dejavnosti, ki lahko zrastejo ravno na plečih velikega športnega centra, nekaj od tega vračajo vanj. Edino to je pot do trajnega zadovoljstva upravljavca in občanov. Pri tem pa se je treba še vprašati, kako se spremeni namembnost starih dvoran. Torej, tak dogodek mora vsebovati celosten premislek o vlogi športa v mestu in regiji, na podlagi katerega se naredi razvojni načrt. In dvorana tako postane le del, ki je osmišljen znotraj večje celote. Tistemu, ki je dvorana primarna, je treba zaupati upravljanje dvorane, vendar šele potem, ko je sprejet celovit načrt in je vzpostavljena spremljevalna infrastruktura in usposobljen kader. Brez celostnega premisleka, ki ima v ospredju blaginjo vseh občanov, tak objekt hitro postane nenasitni »beli slon«.

Kaj po vašem mnenju najbolj spodbudi razvoj športa in rekreacije v občinah?

Po naši oceni, ki temelji na študijah in obiskih mnogih mednarodnih konferenc, je ključna dostopna in dobra infrastruktura v obliki parkov, kolesarskih in peš poti, igrišč z igrali za vse starosti, primernih objektov, socialnih programov in dobro domišljene celostne promocije dejavnega življenjskega stila. Taki otoki športa morajo biti posejani na gosto ne samo po mestih, temveč tudi po manjših krajih in vaseh. To so ob nakupovalnih središčih najbolj priljubljena srečališča ljudi. Seveda pa je treba načrtno in s finančno podporo vplivati tudi na izvajanje določenih programov, ki jih regija prepozna kot potrebne (npr. brezplačna vadba za otroke, brezposelne in upokojence) in izvedbo festivalskih dogodkov, ki potekajo na teh površinah. Kar nekaj je elegantnih rešitev, ki posežejo v obstoječe stanje in spodbudijo samodejen razvoj, ki ga vodi lokalni interes. Pri Spolint inštitutu smo ravno v ta namen razvili koncept LEPA – Life Enhancing Physical Activity, ki je v pomoč oblikovanju celostne strategije pri razvoju športa na lokalni in regionalni ravni in po avtomatizmu vključuje medsektorsko sodelovanje.

Kako gledate na politiko številnih mest, da večino sredstev, namenjenih investicijam na področju športa, namenjajo gradnji velikih in precej dragih objektov (dvorane, stadioni ipd.), ki jih splošna javnosti oziroma rekreativni športniki pravzaprav malo uporabljajo, medtem ko je investicijam v športu, namenjenih širšemu krogu javnosti, aktualnim ali potencialnim rekreativcem, namenjenega bistveno manj denarja in naporov?

Naj začnem s še enim dejstvom, o katerem premalokrat odkrito govorimo. Mnogi veliki mednarodni športni spektakli temeljijo pravzaprav na trgovanju z nepremičninami. Namreč, gre za velike investicije, pri katerih se mimogrede lahko dobro živi samo od provizij in drugih vmesnih, a nepotrebnih dejavnosti, ali pa gre za privatizacijo nečesa, kar se najprej promovira kot izrecno javni interes. Vsako lokalno okolje mora nase pogledati kot na celoto in si odkrito priznati, kaj so dejanske potrebe, kaj pa želje. Če tak dogodek zadovolji potrebe, potem s polno paro naprej. Če pa gre za želje, potem pa raje ne, ker je naslednji korak socializacija dolgov, ki se pri tem ustvarijo. Če se pod pretvezo športnega dogodka gradi potrebno javno infrastrukturo (ceste, kolesarske poti, komunalna ureditev itd.), je treba razmisliti, ali potrebujemo to pretvezo in dodaten strošek in zakaj brez tega ne gre. Prave študije, neodvisne, vse po vrsti ugotavljajo, da veliki športni spektakli, tudi olimpijske igre, ne vplivajo bistveno na povečanje rekreacije, kar je tudi logično, saj objekti niso zgrajeni za namene rekreacije. Še več, mnogokrat taki objekti tako izčrpajo mestno blagajno, da ni denarja za rekreacijo, ki pa po učinku na blaginjo ljudi prekaša profesionalni šport. Zlate dobe športnih spektaklov v Sloveniji ni moč pričakovati, ker smo premajhni, in ta del športa je pač otrok vzpona kapitalizma in bo s tem tudi žrtev padca izkoriščevalske moči zahodnega sveta. Kajti razvoj zavesti človeka počasi zapušča te vzorce. Prihaja doba pristne telesne kulture, rekreacije, festivalov, ritualov ekshibicije in zabave, pri čemer gre za dejavno sodelovanje vseh. Tekmovalni šport pa vse bolj postaja le še oblika dela, ki odgovarja na povpraševanje po spektaklu.

(TOMAŽ LEVIČAR, UROŠ LUBEJ, APRIL 2011)

Občinska svetnica in ena vodilnih članic novomeškega odbora Slovenske ljudske stranke Martina Vrhovnik je dejala, da med Zvezo za Dolenjsko (ZZD) in Slovensko ljudsko stranko (SLS) obstaja dogovor o tem, da posamezna stranka koalicije ohrani obstoječe kadrovske položaje. Enako je izjavil tudi predsednik novomeških Socialnih demokratov (SD) Tomaž Kovačič. »Imamo dogovor, da obstoječa kadrovska postavitev ostaja,« je povedal o tem, kaj so se dogovorili z ZZD.

Poročali smo že o imenovanju Križmana na mesto direktorja Komunale. Na tem mestu je zamenjal Bojana Kekca. Te zgodbe ne bi ponavljali, če se klobčič zgoraj omenjenih imenovanj ne bi začel odvijati ravno s tem primerom. Septembra lani, torej tik pred volitvami, je skupščina Komunale, v kateri ima večino novomeška občina, imenovala novi nadzorni svet. Dva člana nadzornega sveta sta ostala enaka kot pred tem (R. Križman in M. Vrhovnik), pri tretjem članu pa je prišlo do spremembe. Namesto Cirile Surine Zajec je mesto nadzornika zasedel Srečko Vovko. Ni odveč pripomniti, da je bila Cirila Surina Zajec med tistimi svetnicami Zveze za Dolenjsko, ki so izrazile nezadovoljstvo nad županovim vodenjem občine.

Kakor koli že, novi nadzorni svet Komunale je letos pozimi objavil razpis za mesto direktorja in se med nekdanjim direktorjem Kekcem in Križmanom na podlagi odločujočega glasu predsednice nadzornega sveta (M. Vrhovnik) odločil za Križmana. Kakor koli že, to imenovanje je odprlo prosto delovno mesto direktorja Agencije za šport, saj je Križman, preden je odšel na Komunalo, vodil ravno ta občinski zavod. In ne le to: imenovanje Križmana je v nadzornem svetu Komunale seveda podprl tudi Srečko Vovko, ki je le kak mesec prej podal prijavo za mesto direktorja omenjenega zavoda in dobil večinsko podporo politike. Ali še drugače rečeno: imenovanje Križmana, pri katerem je sodeloval tudi Vovko, je obenem izpraznilo mesto, za katerega je kasneje uspešno kandidiral Vovko.

Nenavadno nizki razpisni pogoji za direktorja Agencije za šport

Razpis za direktorja Agencije za šport je bil objavljen 23. marca letos v Dolenjskem listu. Rok za prijavo na razpis je bil na spodnji zakonsko še dopustni meji, to je osem dni. Razpisni pogoji so bili izrazito nizki. Razpis je denimo omenjal zgolj »pet let delovnih izkušenj«, pri čemer izkušnje na vodilnih mestih niso bile zahtevane. Zanimiva je primerjava s predhodnima dvema razpisoma. Takrat se je zahtevala univerzitetna izobrazba, v letošnjem razpisu je bila dovolj visoka strokovna šola. Zahtevalo se je pet let vodstvenih delovnih izkušenj in obvladanje vsaj enega svetovnega tujega jezika. Oba kriterija sta letos odpadla. Podobno je bilo leta 2005, ko so od kandidata zahtevali, da ima najmanj univerzitetno izobrazbo in da najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem mestu ter da obvlada vsaj en svetovni jezik.

Kot je pojasnila predsednica kadrovske komisije Mojca Špec Potočar, ki je sicer tudi podžupanja in vidna članica Zveze za Dolenjsko, so dosledno upoštevali določila statuta javnega zavoda.

Na razpis se je prijavilo kar šest kandidatov, med njimi so trije veljali za favorite. Nekdanji vrhunski športnik Igor Primc, dolgoletni Križmanov pomočnik, po njegovem odhodu pa tudi v. d. direktorja Miran Jerman in Srečko Vovko. In kdo sploh je Srečko Vovko? Vovko je kot radiolog zaposlen v novomeškem zdravstvu. Je podpredsednik glavnega odbora Zveze za Dolenjsko, član nadzornega sveta Komunale, član sveta OŠ Grm in član sveta Centra za socialno delo. Vsi ti položaji so seveda pod neposrednim ali posrednim vplivom občinske politike. O njih odloča občinski svet ali pa telesa, ki so pod neposrednim vplivom politike. Poleg tega je Vovko tudi predsednik krajevne skupnosti Grm. »Z moje strani ni bilo vnaprejšnjega dogovarjanja,« je na naše vprašanje, ali je njegovo imenovanje politično dogovorjeno, odgovoril Vovko.

»Župan je dejal, da je mesto rezervirano za SD«

Kadrovska komisija občinskega sveta je razpis za mesto direktorja občinskega javnega zavoda Gasilsko reševalni center (GRC) Novo mesto objavila 5. aprila letos. Tudi ta razpis so zaznamovali nenavadni pogoji za prijavo. Kandidati so morali imeti končano VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične, ekonomske ali pravne smeri ter najmanj pet let delovnih izkušenj na »vodilnih delih«. Besedna zveza »na vodilnih delih« je precej dvoumna, saj se na razpisih za vodilna delovna mesta po navadi zahtevajo izkušnje na vodilnih delovnih mestih (se pravi na mestu direktorja, poslovodje ipd.). Občinska kadrovska komisija, ki je s sedmimi glasovi proti dvema povsem obvladuje koalicija, je sicer odločila, da formulacija lahko pomeni tudi delovne izkušnje na mestu vodje projekta ipd. To se je kasneje izkazalo v prid koalicijsko usklajenem kandidatu.

Na razpis se je prijavila četverica kandidatov. Med njimi je bil tudi dosedanji direktor Igor Perhaj, ki je zavod vodil že dva mandata. Njegovo imenovanje pred osmimi leti je bilo del takratnega dogovora med novomeškimi Socialnimi demokrati in Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), ki sta takrat tvorili vladajočo novomeško koalicijo.

Igor Perhaj je v tistem času vodil novomeške Socialne demokrate. Spomladi leta 2009 pa ga je struja, ki jo je vodil javnosti do tedaj neznani Tomaž Kovačič, počasi začenjala izrinjati z vodstvenega položaja v lokalnem odboru. Navsezadnje je Perhaj z mesta predsednika moral odstopiti, njegov položaj pa je zasedel Kovačič. S tem je bila, kot se je izkazalo kasneje, zapečatena tudi njegova usoda na mestu direktorja GRC.

Perhaj je kot neodvisni kandidat nastopil na županskih volitvah, vendar je med petimi kandidati dobil najmanj glasov. Pred drugim krogom je podprl Muhičevega nasprotnika Bojana Kekca, kar je bil še zadnji usodni korak. Socialni demokrati so v prvem krogu županskih volitev podprli skupno kandidatko Mileno Kramar Zupan. Po njenem presenetljivem porazu že v prvem krogu volitev so v stranki sklenili, da pred drugim krogom podprejo Alojzija Muhiča. In stava na kasnejšega zmagovalca je prinesla tudi nekaj kadrovskih »drobtin«.

»Do sedaj smo delali dobro in želim si, da bi bilo tako tudi naprej,« je kot glavni razlog svoje na poraz obsojene tretje kandidature navedel Perhaj. Na vprašanje, ali ima pri tem podporo župana Muhiča oz. koalicije, je povedal: »Župan Muhič mi je januarja dejal, da je direktorsko mesto v Gasilsko reševalnem centru rezervirano za Socialne demokrate in da je to del koalicijskega dogovora.«

Tomaž Kovačič je prodajni inženir. Za Park je povedal, da je svetovalec in organizator in da ima vodstvene izkušnje. »Tudi delo gasilskih centrov zelo dobro poznam, saj sem v okviru Telekoma delal na področju trženja požarnih alarmnih sistemov,« pravi. Nekaj dvomov v resnično željo koalicije, da pride do najbolj strokovno in menedžersko usposobljenih direktorjev, zbuja nenavadna formulacija v razpisu za direktorja, ki je na podlagi statuta GRC določila pogoj, da mora imeti kandidat pet let »izkušenj na vodilnih delih«. Kaj bi pomenila »vodilna dela«, ni povsem jasno. Na kadrovski komisiji so nekateri člani postavili vprašanje o tem, ali je tovrsten pogoj sploh smiseln in ali ga ne bi bilo treba postaviti bolj jasno. Koalicijska večina v kadrovski komisiji (njen član je sicer tudi Tomaž Kovačič) tovrstnih pomislekov ni imela in je razpis objavila z utemeljitvijo, da je tako pač zapisano v statutu, in s tolažbo, da bo treba vse statute občinskih javnih zavodov v prihodnje prevetriti in uskladiti. Pri odpiranju ponudb so Kovačičeve reference (navajal je vodenje projektov in timov znotraj Telekoma) sprejeli kot ustrezne in ga potem kljub nekaterim zanimivim protikandidatom tudi predlagali občinskemu svetu v izvolitev.

Tomaž Kovačič ne želi komentirati trditev, da je del koalicijskih dogovorov tudi to, da bi mesto direktorja GRC pripadlo SD. »Res je edino to, da smo dogovorjeni, da obstoječa kadrovska konstelacija ostaja.«

Tako kot je bil Bojan Kekec pred štirimi leti primeren kandidat, ker je bil član stranke, ki je podprla župana pred drugim krogom volitev leta 2006, tako je sedaj Tomaž Kovačič primeren kandidat, saj je pred drugim krogom volitev stopil v županovo koalicijo. Povsem nepomembno je, da je bil Kekec že več desetletij zaposlen na Komunali, Kovačič pa se je z gasilskimi problemi ukvarjal kot prodajalec alarmnih sistemov. Tako kot je bil Perhaj pred osmimi leti primeren za direktorja GRC, tako je sedaj povsem neprimeren. Pač ni več vodilni član koalicijske stranke.

Tudi sveti občinskih zavodov kadrirani po političnem ključu

Občinski svet skorajda na vsaki seji poleg imenovanj in soglasij za direktorska oziroma ravnateljska mesta izglasuje tudi imenovanja v svete občinskih javnih zavodov (vrtci, šole, raziskovalno središče, socialne ustanove, kulturne ustanove ipd.). V tem mandatu se je samo v enem primeru zgodilo, da je opoziciji uspelo s svojim predlogom.

Stranke koalicije, ki jo sestavljajo Zveza za Dolenjsko, Slovenska ljudska stranka, Slovenska nacionalna stranka, Socialni demokrati, Liberalna demokracija Slovenije, Nova Slovenija, romska svetnica in nestrankarska lista Radi imamo Novo mesto in podeželje, so si občinsko javno sfero torej razdelile kot fevde, do katerih so dobile pravico na podlagi političnega dogovora o medsebojni podpori bodisi pred volitvami bodisi po njih.

UROŠ LUBEJ, FOTOGRAFIJA BOŠTJAN PUCELJ (APRIL 2011)