Pred štirimi leti ste za stranko AS dosegli dobrih dvanajst odstotkov, letos pri bistveno bolj prepoznavni stranki »le« 13. Sam Zares pa je dosegel spodnjo mejo rezultata, ki ste si ga želeli (10 do 15 odstotkov). Kako komentirate svoj rezultat in rezultat stranke? Ste vendarle pričakovali višji odstotek? Ste vendarle spekli premalo keksov?

Kot kažejo volilne raziskave, se je 30 % volivcev, ki bi sicer volilo Zares, strateško odločilo, da voli SD, z namenom, da Janša ne premaga Pahorja. Prepričan sem, da so ti volivci to dejanje vzeli kot enkratno transfuzijo in ne bodo kot katetri ostali priklopljeni na SD, ampak se bodo vrnili v matično telo. Tudi sam sem osebno pričakoval nekoliko več odstotkov, se mi je pa zdelo, da me bo najverjetneje prehitel kakšen naš kandidat iz Zasavja. Obenem je za najmočnejšo stranko kandidiral župan. Kakorkoli, dosegel sem naš najboljši rezultat na Dolenjskem, v Posavju, Zasavju in Beli krajini. Pred volitvami nisem pekel keksov, ali počel kaj takšnega, kar ne bi tudi sicer. Je pa bilo kar nekaj zanimivih dejavnosti kandidatov – upam, da bosta Grill in Mesojedec tudi po volitvah kosila travo na otroškem igrišču pri sodišču in da bo njihov strankarski kolega minister Mate tudi v prihodnje skrbel za pobiranje smeti po gozdovih, pa tudi župan Muhič bi lahko tudi v prihodnje pripravil kakšno gostijo na terenu. Že pred volitvami sem vsakomur povedal, da se mu bom za glas zahvalil po volitvah s svojim prizadevanjem v državnem zboru. Za druženje pa bom poskrbel v četrtek, 9. oktobra, ko bomo ob 18. uri pred ŠD Marof obrnili kakšne 3 odojke in temu primerno količino priti(e)klin.

Koliko ministrskih mest boste zahtevali v novi vladi? Kateri so položaji oziroma področja, ki so vaši stranki najbolj zanimiva? DeSUS je očitno precej trd pogajalec. Kako boste »umirili« njihove zahteve?

Erjavec je »trd« pogajalec, Golobič pa je pameten pogajalec. Vse je še zelo odprto. Poskušali bomo slediti cilju, da DeSUS ne dobi obrambnega ministrstva, SLS pa ne okoljskega in prometnega. Seveda pa niso to edini cilji, tako da je resnično vse še zelo odprto.

Kako komentirate neizvolitev novomeškega župana v državni zbor. Dobri in priljubljeni župani ponavadi pridejo tja. Ali razumete to tudi kot nezadovoljstvo ljudi z vodenjem občine? Kako vi vidite položaj Mestne občine Novo mesto v tem trenutku? Verjamete stalnim izjavam župana, da bodo vse obljube izpolnjene?

Ko beremo predlog rebalansa, ki smo ga občinski svetniki dobili prejšnji teden, stanje na občini ni vzpodbudno. Realizacija je precej pod planom, s tem, da so tudi določene postavke planirane tako, kot mestni občini ne pritiče. Na primer pridobljena sredstva iz Evropske unije so bila planirana v višini dobrih 9 000 evrov.

Zelo visok rezultat je v obeh novomeških okrajih dosegel tudi SDS (en kandidat je izvoljen, drugi je državni zbor zgrešil za 16 glasov). Ali je to (tudi) potrditev dela novomeškega podžupana Grilla? Kako vi sicer ocenjujete njegovo delo?

Ob tem, ko je Andrej Vizjak kandidiral v dveh okrajih, je bilo zagotovo pričakovati izvolitev Grilla, ki je kandidiral v primestnem novomeškem okraju. Po vaseh okoli Novega mesta je SDS v glavnem pobirala polovico glasov. Grill je v koaliciji z županom in je njegov podžupan. Zadolžen naj bi bil za navezavo do državnih sredstev. Realizacija sredstev, pridobljenih iz proračuna je bila po prvih osmih mesecih 10 %.

Ali nameravate z Grillom in ostalimi poslanci iz Dolenjske ustanoviti neformalni poslanski lobi? Skorajda vsi poslanski kandidati so »tarnali« nad tem, da NM in Dolenjska nimata takšnega lobija.

Lobi ni odvisen le od poslancev. Vključiti je potrebno razne pomembne strukture – od vodstev strank, ljudi z ministrstev, vplivnih podjetnikov …

V mandatu SDS je Novo mesto dobilo fakulteto, sedaj je prišla še druga akreditacija. Stranke levega trojčka so precej bolj zadržane do širjenja univerz po Sloveniji. Za kakšno politiko države do projektov URS in novomeške občine v zvezi z ustanavljanjem fakultet in univerze se boste vi zavzeli? Bo država nadaljevala z ustanavljanjem »novomeških« državnih fakultet?

Slovenija potrebuje omejeno število kvalitetnih univerz. Ta številka je zagotovo pod 10. Med njimi bo tudi novomeška. V ta namen je potrebno podpreti ustanovitev še kakšne fakultete v Novem mestu. Ni pa vse odvisno od enega izmed oseminosemdesetih poslancev.

»Soborec« za rešitev romske problematike Silvo Mesojedec ni bil izvoljen za poslanca. Boste vi oziroma vladajoča koalicija v tem mandatu uspeli rešiti to vprašanje?

To je dolgoročen projekt, ki ga je potrebno reševati zdaj. Upam, da bomo uspešni.

Nekako se ne morete znebiti pedigreja zabavljača. Ljudje vas še vedno dojemajo bolj kot šovmena kot resnega politika. Zakaj mislite, da je temu tako in ali pričakujte, da boste kot poslanec ta vtis »popravili«?

V mojih 23 letih delovne dobe sem bil medijsko resda najbolj opazen v letih 2003 – 2005, ko si je vsako nedeljo mojo skrito kamero ogledalo 300 000 ljudi. V 23 letih delovne dobe sem počel tudi marsikaj drugega. Zavedam se, da bi bilo dobro ta vtis popraviti. To ne bo lahko, saj medijem ustreza, da me takšnega ohranijo, saj jim kot tak dvigujem gledanost. Prejšnji teden me je novinarka prosila za intervjuju o izvolitvi v parlament in me nagovorila, da naj kot komedijant kaj zanimivega naredim.

Vaša priljubljenost je očitno dokaj visoka, prav tako priljubljenost vaše stranke v Novem mestu? Čez dve leti so lokalne volitve – ali boste kandidirali za župana oziroma katerega kandidata pripravljate na prevzem oblasti?

Za župana ne bom kandidiral. Upam, da bomo imeli najboljšega kandidata.

Dosegli ste izjemen uspeh v svojem volilnem okraju. Rezultat izpred 4. let ste izboljšali za dobrih 12 %. Kako vam je uspelo? Koliko volov je bilo potrebno dati na žar? Kaj ste storili za svoj volilni okraj v preteklih štirih letih?

Resnično sem vesel tega rezultata, saj to daje potrditev mojemu dosedanjemu delu in seveda obvezo, da s takšnim delom nadaljujem tudi v naprej. Očitno so volivke in volivci prepoznali moje delo, zato mi zaupajo in si še želijo mojega sodelovanja. Da so ljudje v meni prepoznali poslanca, ki mu lahko zaupajo in verjamejo, je bilo potrebno pretekla štiri leta z moje strani vložiti veliko truda. Vsak dan sem se vozil iz Novega mesta v Ljubljano in nazaj, da sem lahko na ta način imel vsakodnevne stike z ljudmi iz našega okolja. Udeleževal sem se vseh prireditev, na katere sem bil povabljen – seveda če sem imel čas, saj se rad družim z ljudmi. Skoraj vsak konec tedna sem se udeležil vsaj ene prireditve, mnogo jih je bilo tudi med tednom.
Na mene so se obračali številni podjetniki, ki sem jim sem pomagal pri navezovanju stikov z uradniki v državnih institucijah. Tudi v poslansko pisarno je k meni prihajalo veliko ljudi s svojimi težavami in vprašanji. Bil sem odprt za vsakogar, ki si je želel mojega sodelovanja ali pomoči in sem tudi vsakomur pomagal, če je to le bilo v moji moči.
Čeprav sem bil izvoljen v drugem volilnem okraju, ki poleg dela Novega mesta vsebuje še šest občin, sem bil s svojim delom aktiven tudi v tretjem volilnem okraju. Skratka želel sem biti poslanec za celo Dolenjsko in tudi Belo krajino.
V preteklem mandatu je Dolenjska dobila toliko državnih sredstev oziroma projektov pomembnih za Dolenjsko kot še nikoli prej. Nekaj od teh je že bilo realiziranih, nekaj pa jih je še v fazi realizacije. Naj naštejem samo nekaj od teh, in sicer: priključna cesta od krožišča v Bučni vasi do avtoceste, uredba za plovbo na reki Krki, zakon o zidaniškem turizmu, zakon o vinu, krožišče v Šentjerneju, krožišče in rekonstrukcija ceste v Šmarjeških Toplicah, krožišče v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, asfaltiranje državne ceste skozi Uršna sela, sofinanciranje zdravstvenega doma v Žužemberku, preko 2 milijona evrov za rekonstrukcijo ceste v Zagradcu pri Žužemberku, ustanovitev prve državne fakultete v Novem mestu, sredstva za študentski dom v Novem mestu, državna sredstva za prizidek v Šolskem centru Novo mesto, državno sofinanciranje višje elektro šole, itd. Seveda si vsega naštetega ne želim pripisovati samo sebi, saj sem pri tem sodeloval s številnimi ljudmi iz našega okolja in gre zasluga tudi njim. Zagotovo pa je bila moja vloga pri številnih od teh ključna Tega nikoli nisem obešal na veliki zvon, so pa to očitno ljudje prepoznali.

Kako komentirate slabi izid vaše stranke v Posavju?

SDS je tudi v Posavju v vseh treh volilnih okrajih tudi na teh volitvah prepričljivo zmagala. Je pa res, da je bil rezultat za spoznanje nekoliko slabši kot leta 2004. Mogoče so bili na letošnjih volitvah kandidati drugih strank bolj prepoznavni kot pred štirimi leti.

Kje vidite vi vzrok za zmago t. im. levega trojčka? Se strinjate z izjavo vašega predsednika, da je razlog v ideološki mobilizaciji, zaroti medijev, angažma velekapitala? Ali menite, da je vaša stranka v preteklem obdobju naredila napako in da je v tem tudi razlog poraza? Da je bil njen slog preveč »nesproščen« in avtoritaren, kot meni denimo dr. France Bučar?

Tako imenovani levi trojček sestavljajo povsem isti ljudje, kot so pred štirimi leti sestavljali LDS in ZLSD (sedaj SD). Zaradi njihovih notranjih nesoglasij so se preoblikovali, ustanovili novo stranko in sedaj prodajajo javnosti »novo« politiko. Levemu trojčku so izrazili podporo volilci levega bloka, kateri so pred štirimi leti volili LDS in ZLSD. Tudi sam menim, da so se na letošnjih volitvah bolj angažirali volilci levega bloka, še posebno tam, kjer jih je k temu vzpodbudil tudi kapital in mediji. Pri tem sta svojo vlogo pomembno odigrala tudi dva največja slovenska tiskana dnevnika, ki sta v lasti ljudi iz levega bloka. Pisanje teh dveh časnikov še zdaleč ni bilo objektivno. To lahko z vso odgovornostjo trdim tudi sam, saj sem to lahko sam osebno večkrat prepoznal. Seveda si ne želim, da mediji pišejo o vladi dobro, bi pa bilo korektno do javnosti, da pišejo o stvareh objektivno. Kritizirali so vsako odločitev vlade, ki je bila dobra za ljudi. Ko smo leta 2005 zvišali pokojnine, so pisali, da bo prišlo do zloma pokojninske blagajne in katastrofe za Slovenijo. Ko smo uvedli vinjete, so pisali, da bo prišlo do zloma blagajne DARSA. Nič od tega se ni zgodilo.
Naj navedem še en primer. Ko smo sprejeli zakon o subvencionirani dijaški prehrani, ki je izključno v korist samo dijakom in staršem, so mediji o tem pisali pogosto zelo negativno in navajali, da to povzroča dijakom in šolam samo zmedo in celo škodo. Pa temu še zdaleč ni tako. V Šolskem centru Novo mesto, ki ima preko 3100 dijakov in je največja tovrstna institucija v Sloveniji, brez težav zagotavljajo dijakom toplo malico. Takšno potezo države pozdravljajo tako v vodstvu šole kot tudi dijaki. Vik in krik zganjajo ravnatelji srednjih šol, ki imajo 300 dijakov ali še celo manj in to zato, ker sami že v preteklosti niso zagotovili tistega, kar jim je že takrat nalagala zakonodaja.
Prepričan sem, da je SDS in celotna koalicija v preteklem mandatu delala dobro in v korist ljudem. To kažejo številni makroekonomski kazalci in to nam priznavajo tudi v tujini. Očitno pa tega pri nas ljudje niso dovolj prepoznali, ker so bili vsakodnevno deležni številnih negativnih informacij, ki so bile velikokrat celo namišljene.
Kar pa se tiče izjave dr. Bučarja, katerega globoko spoštujem, se z njo ne morem strinjati. Sam sem kot poslanec sodeloval s predsednikom vlade, z ministri in ostalimi državnimi uradniki in nikoli nisem zaznal nobene avtoritativnosti. Ne poznam nobenega konkretnega primera, ki bi tako trditev lahko konkretno dokazoval.

Kako komentirate neizvolitev novomeškega župana v državni zbor. Dobri in priljubljeni župani ponavadi pridejo tja? Ali razumete to tudi kot nezadovoljstvo ljudi z vodenjem občine?

Tudi na teh volitvah veliko dobrih in priljubljenih županov ni bilo izvoljenih. O tem vedno odločajo volivke in volivci.

Do dela občine je kritičen tudi vaš kolega v prihodnjem državnem zboru Franci Kek. Kako bi odgovorili na to kritiko?

Stanje v novomeški občini resnično ni zavidljivo, vendar bi bila o teh kritikah potrebna širša razprava, ki bi dala potrebne odgovore in mogoče nakazala tudi rešitve. To nas vse skupaj čaka v prihodnje.

Novomeška občina je (skupaj s sosednjimi) dobila tokrat kar tri poslance. Ali nameravate med sabo kakor koli sodelovati?

Jaz si seveda vedno želim sodelovati z vsemi, ki lahko prispevajo k razvoju Novega mesta, Dolenjske in seveda tudi Slovenije.

Lastite si precej zaslug, da je Novo mesto dobilo fakulteto. Stranke, ki bodo sestavljene prihodnjo koalicijo so precej bolj zadržane do ustanavljanja novih fakultet. Kaj pričakujete glede tega projekta v prihodnje? Kaj boste zahtevali od vlade kot opozicijski poslanec?

V primeru, da bi volivke in volivci SDS zaupali še en mandat, bi imeli v Novem mestu že v naslednjem letu vsaj še dve novi državni fakulteti in kmalu potem tudi dolenjsko univerzo. Kako bo šlo to področje naprej z »levo« vlado, ki temu verjetno ne bo naklonjena, žal še ne vem. Če tega projekta ne bo podprla, bo to velika škoda za Dolenjsko. Sam se bom seveda še naprej vztrajno prizadeval za nove fakultete in univerzo v Novem mestu.

Vaša priljubljenost je očitno dokaj visoka, prav tako priljubljenost vaše stranke tako v mestu kot na podeželju naše občine. Čez dve leti so lokalne volitve – ali boste kandidirali za župana?

O kandidaturi za župana ne razmišljam, saj želim tudi v naprej delati za dobrobit ljudi in Dolenjske kot poslanec DZ. V SDS imamo dobre kandidatke in kandidate, ki bi lahko bili dobri župani. Odločitev o tem bomo morali sprejeti najkasneje v dveh letih.

Povezava na Intervju: Ivan Grill, podžupan

Zvonko Lah: »Vesel sem tega uspega. Funkcijo poslanca bom opravljal še naprej nepoklicno. Mislil sem, da vendarle ne bom poslanec, tako da sem tudi presenečen. Regijo poznam in upam, da bom pomagal pri reševanju njenih problemov.

Silvo Mesojedec: Še vedno sem lahko zadovoljen s svojim rezultatom. Upal sem, da bom z izvolitvijo lažje pomagal pri reševanju romske problematike, vendar bom to sedaj počel s pomočjo svoje stranke. Mislim, da bo Zvonko Lah v državnem zboru dober poslanec.

Iz šeste volilne enote bo tako v državnem zboru sedelo 11 poslancev, po trije iz SDS in SD, po eden pa iz Zares, LDS, SNS, SLS in DeSUS.

Iz okraja Metlika – Črnomelj je bila iz liste SD izvoljena Renata Brunskole, iz volilnega okraja Novo mesto I je bil izvoljen kandidat SDS Ivan Grill, iz volilnega okraja Novo mesto II je bil izvoljen Franci Kek (Zares). Iz volilnega okraja Trebnje sta bila izvoljena dva poslanca, in sicer že omenjeni Zvonko Lah (SDS) in kandidat DeSUS Franc Žnidaršič. Iz volilnega okraja Brežice (tudi kandidat v volilnem okraju Sevnica) je bil izvoljen Andrej Vizjak (SDS). Iz volilnega okraja Krško je izvoljen edini poslanec SLS Franc Bogovič. Iz volilnega okraja Trbovlje sta izvoljena kar dva poslanca, in sicer Melita Župevc (SD) in Bogdan Barovič (SNS). Iz volilnega okraja Hrastnik pa je izvoljen Miran Jerič iz vrst LDS. Brez svojega poslanca so tokrat ostali v volilnem okraju Hrastnik.

Okrajne volilne komisije so že preštele glasove, ki so prišli iz tujine. V volilnem okraju Novo mesto 2, je kandidat SDS Silvo Mesojedec dobil 19 glasov od skupno 83 glasov, prispelih iz tujine. S tem je dosegel skupni rezultat 28,91 odstotka. V volilnem okraju Trebnje je kandidat SDS dobil 18 glasov od skupno 56 glasov, prispelih iz tujine. S tem je svoje rezultat povišal na 28,95 %. Skratka, zaenkrat kaže bolje kandidatu iz okraja Trebnje, za borih 0,04 odstotka glasov. To je izredno malo: če bi na primer Silvo Mesojedec dobil še osem glasov več (in noben drug kandidat nobenega dodatnega glasu), potem bi on postal poslanec.

Torej bo za dokončno potrditev vsekakor potrebno počakati na dokončno štetje, ki lahko celo spremeni število mandatov, ki pripada tej ali oni stranki.

Iz tujine je prispelo 11 566 glasovnic, kar predstavlja 0,7 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na okrajne volilne komisije (med njimi na okrajno volilno komisijo Novo mesto 2 87 glasovnic in na okrajno volilno komisijo Trebnje 63 glasovnic) je prispelo 8316 glasovnic (ta podatek je od petka), Državna volilna komisija pa bo prejela še 988 glasovnic iz tujine ter nakaj manj kot sto glasov na voliščih za invalide.

Grill je zmagal s prepričljivimi 40,75 odstotki (ta rezultat ga uvršča tudi v »naj 20« kandidatov za poslance v Sloveniji). Za njim je zaostal Andrej Vizjak, ki je v okraju Brežice dosegel 39,03 odstotkov, v okraju Sevnica pa 28,98 odstotkov glasov. Tretji poslanec bo postal bodisi Silvo Mesojedec iz okraja Novo mesto I ali pa Zvonko Lah iz okraja Trebnje, ki sta dosegla zaenkrat identičen delež glasov – 28,94 odstotka.

Izven državnega zbora bodo zagotovo ostali kandidati, ki so nastopili v ostalih okrajih, med njimi tudi dosedanji poslanec Stane Pajk (Krško, 26,22 %).

Dosežki kandidatov SDS v šesti volilni enot v odstotkih, doseženih v njihovih volilnih okrajev.

Če primerjamo rezultate stranke izpred štirih oziroma osmih let je opazna razlika nastopila le v okraju Novo mesto I, nekoliko bolje pa ji gre tudi v okraju Trebnje. Drugje stranka ostaja na dosedanjih oziroma nekoliko višjih nivojih, saj je stranka v tej volilni enoti dosegla za 2,21 odstotni točki boljši rezultat kot pred štirimi leti.

Primerjava deležev glasov, ki jih je SDS dosegel v 6. volilni enoti, po okrajih. Primerjava volitev 2000, 2004 in 2008.

Več kot polovico volilcev je v svojem volilnem okraju Ljubljana Center prepričal tudi Miran Potrč (SD), ki je dobil 50,12 odstotkov. Jože Tanko (SDS) je v Ribnici premagal nasprotnike z 48,46 %, Janja Klasinc (SD) je v Ljubljana Moste Polej II zmagala z 47,91 %, Franc Pukšič je na Ptuju I dosegel kar 47,12 %, Patrick Vlačič (SD) pa v Piranu 47,09 %. Janko Veber (SD) je v Kočevju pometel s tekmeci – dosegel je 46,89 %, prav tako Dušan Kumer (SD) v okraju Ljubljana Šiška II (46,64 %). Prvo deseterico zaključuje Luka Juri (SD), ki je v okraju Koper I zmagal s 46,59 %.

Sledijo Anton Rop (SD, Ljubljana Šiška, 45,68), Breda Pečan (SD, Izola, 45, 63), Anton Colarič (SD, Ljubljana Moste Polje III, 43,33), Andreja Črnak Meglič (SD, Ljubljana Vič Rudnik, 43,24), Franc Križanič (SD, Ljubljana Šiška III, 43,18), Igor Lukšič (SD, Ljubljana Bežigrad, 42,65), Eva Irgl (SDS, Ajdovščina, 41,57), Milan Čadež (SDS, Škofja Loka II, 40,90), Ivan Grill (SDS, Novo mesto I, 40,75), Tomaž Tom Mencinger (SD, Jesenice, 40,59), Štefan Tisel (SDS, Šentjur, 40,40) ter Branko Grims (SDS, Kranj III, 40,13).

Ostali zmagovalci volilnih okrajev so dobili manj kot 40 odstotkov glasov.

Med drugim je prišlo tudi do korekcije pri deležu glasov, ki jih je osvojil Silvo Mesojedec, kandidat SDS v 2. volilnem okraju 6. volilne enote. Namesto 28,97 %, kot so bili popoldanski podatki, je sedaj objavljen podatek, da je Mesojedec osvojil 28,94 %, kar je enak rezultat, kot ga je Zvonko Lah osvojil v 4. volilnem okraju – Trebnje.

Dokončen izid bo znan prihodnji ponedeljek, ko bodo znani rezultati iz tujine.

Precejšen delež denarja iz državnega proračuna predstavljajo investicije (ki pa niso, kot je odločanje, skoncentrirane zgolj v Ljubljani) in seznam želenih investicij je vedno nekajkratnik realnih zmožnosti vsakoletnega proračuna. Na kakšen način se oblikuje prednostni seznam, je logično, saj mora dokument sprejeti večina poslancev. Tako običajno ob sprejemanju državnega proračuna potegnejo za svoj kraj kakšno drobtinico tudi opozicijski poslanci. Seveda potem vsi odigrajo igro brezkompromisne koalicije in neskončno kritične opozicije in državna pogača je vnovič za eno leto razdeljena.
Poslanca iz svojega kraja se torej izplača imeti. To prav gotovo zelo dobro vedo Zasavci (ki z nami Dolenjci, Belokranjci in Posavci sestavljajo 6. volilno enoto). Vsake volitve jim prinesejo vsaj 3 poslance in potem je bolj stvar »pike na i«, če večina teh poslancev prihaja iz vladajoče koalicije. Novo mesto pa si v zadnjih 3 mandatih ni nikoli uspelo izvoliti neposredno izvoljenega poslanca v državni zbor. Sicer je res, da so nas reševali izvoljeni ministri iz tega konca Slovenije, ki so izpraznili mesto tudi za kakšnega novomeškega poslanca. Volilnemu sistemu primerno potekata tudi izbor kandidatov in potek volilne kampanje, saj prvoligaški politiki običajno ne kandidirajo v Novem mestu oz. nimamo nobenega prepoznavnega poslanca, ki bi kruh v državnem zboru služil skozi več mandatov.

Vendar niso samo poslanci državnega zbora tisti, ki zastopajo interese domačega kraja v prestolnici. Posamezen lokalni lobi običajno sestavljajo vsi funkcionarji oz. drugi visoki uradniki, ki prihajajo iz določene regije oz. jih veže regionalno poreklo ne glede na kasnejšo selitev v prestolnico. Značilno za te lobije je, da so zelo poenoteni glede ključnih razvojnih projektov svoje regije in so ne glede na strankarsko pripadnost ob odločanju o teh vprašanjih poenoteni. Taka enoznačnost pogosto izhaja iz enake poenotenosti njihovih volilcev glede teh ključnih razvojnih projektov. Tako si posamezen politik tudi ne more privoščiti odstopanj od lokalnih pričakovanj.

foto Boštjan Pucelj

Novo mesto ne samo, da ima nesrečno roko pri opredelitvi sedanjih volilnih enot in okrajev, ampak je dodatno kaznovano z odsotnostjo enotnega dolenjskega lobija v Ljubljani. Ni mogoče sicer trditi, da si vsak »dolenjski« posameznik (vključno z vsemi poslanci v zadnjih mandatih) na ključnih mestih ne prizadeva za zagotovitev čim večjega števila financiranih dolenjskih projektov, vendar so to le redko velike zgodbe. Tako verjetno tudi ni naključje (kljub temu da bi lahko krivili trebanjske cestne zdrahe), da bomo zadnji celoten krak avtocestnega križa odpirali prav na dolenjski strani. In verjetno tudi ni naključje, da so bili Primorci prvi (ter skoraj hkrati Štajerci) deležni celotne avtocestne povezave do prestolnice. Prav tako je oživitev razvoja visokega šolstva v Novem mestu, ki smo ga deležni v zadnjem letu, bolj sad dela posameznikov in njihovega neposrednega vpliva kot pa sistematičnega dela vseh dolenjskih vplivnežev. Še danes se spomnim, da so Primorci že sredi 90. let prejšnjega stoletja vsi v en glas ob vsaki priložnosti, pa naj je bilo to v Ljubljani, Kopru ali Gorici, lobirali za tretjo univerzo. In so jo potem tudi dobili, čeprav so bile ovire neprimerno večje, kot so danes za ustanovitev nove univerze.

Potem pa si seveda lahko zastavimo vprašanje, kateri so ti ključni dolenjski (oz. novomeški) razvojni projekti poleg dograditve avtoceste in ustanovitve novomeške univerze. In se lahko spet vrnemo v realnost našega lokalnega okolja. Ali imamo ob načinu dela sedanjih lokalnih elit sploh jasno začrtane oz. opredeljene strateške razvojne programe? Vsekakor je nekaj narobe, če direktor Krke oz. predsednik dolenjsko-belokranjske gospodarske zbornice v javnosti večkrat opozorita na nedograjeno avtocestno povezavo kot lokalni politiki.

Novemu mestu bi gotovo koristil večinski volilni sistem za volitve poslancev v državni zbor. Tako bi imeli vsake štiri leta volilno soočenje dosedanjega poslanca, ki bi mu gledali pod prste za minula 4 leta, in na drugi strani njegove izzivalce. Manj bi bilo odločanja po strankarski pripadnosti in več po konkretnih dejanjih. In tako bi počasi lahko zgradili tudi bolj uspešen dolenjski lobi v Ljubljani. Zaenkrat so to glede na način in vsebine trenutne volilne kampanje bolj ali manj le želje.

Župevc je dosegla 34,98 % glasov, Brunskole pa 32,65. S Hanom so to tudi skoraj zagotove poslanke in poslanec SD iz šeste volilne enote. Opozarjamo na to, da lahko glasovi iz tujine – kot je opozoril aktualni predsednik vlade Janša – še vzamejo kakšen mandat SD, kar pomeni, da tretjeuvrščena županja še lahko izgubi poslanski sedež.

Alojz Muhič je zasedel četrto mesto s 30,56 % glasov in s tem proti svojim napovedim izgubil tekmo za poslanski sedež. Ostale rezultate najdete v spodnji tabeli:

Primerjava s predhodnimi volitvami

Če primerjamo tokratne volitve s predhodnimi, vidimo, da SD tako kot do sedaj ostaja relativno najšibkejši v Posavju, na dolenjskem podeželju, v Trebnjem. Se je pa precej okrepil v Novem mestu in Beli krajini. Najmočnejši ostaja v tistem delu Štajerske, ki sodi v 6. volilno enoto (se pravi Laško), ter nasploh v Zasavju (razen v Zagorju, kjer LDS ohranja veliko moč). Najvišja skoka glede na rezultat izpred štirih let sta dosegla Melita Župevc (Trbovlje), ki je izid stranke izboljšala za 24,66 odstotne točke in Alojz Muhič, ki je izid stranke izboljšal za 24,56 odstotne točke.

Odgovor na vprašanje uporabnika

Eden izmed naših obiskovalcev je zastavil vprašanje, koliko glasov je dobil Alojz Muhič v primerjavi z R. Bronskule. Ne zanimajo ga deleži, ampak dejanski glasovi. Odgovor je, da največje število glasov praviloma prejemajo bodisi kandidati v volilnem okraju Novo mesto I ali kandidati v volilnem okraju Novo mesto II. Razlog je preprost – ta dva okraja imata največje število volilcev (25.866 oz. 25.537), medtem ko se število volilcev v ostalih okrajih giblje od 8.764 (Hrastnik) do 24.176 (Krško). Največ glasov na listi SD je tako dosegel Alojz Muhič (4984), »druga« pa je R. Brunskole (4313).

(foto TL, tabele Park, vir podatkov: DVK)

Če k temu prištejemo še bledo, anemično, neangažirano in nemotivirano kampanjo ostalih strank (z izjemo SDS) v Novem mestu, predvsem LDS in Zares in če k temu prištejemo še vse prednosti, ki jih je Alojzij Muhič imel in dodobra izkoristil kot župan – tu mislim predvsem na njegove množične in medijsko odlično pokrite sprejeme in polaganje vencev pred volitvami in seveda na stojalce z izključno njegovim plakatom pred mestno hišo – je potrebno reči, da je rezultat, ki ga je dosegel, slab rezultat. Pa četudi je ta trditev skregana s statističnimi podatki. Je rezultat, ki nam govori, da je era Muhiča in njegove falange mimo. Je rezultat, ki kliče po spremembi. Je rezultat, ki je na polovici Muhičevega županskega mandata jasna nezaupnica volivk in volivcev do nesposobnega, domačijskega in cvičkastega vodenja občine. Po potrebi tudi na račun »višjih ciljev« – v tem primeru zmage Socialnih demokratov na državni ravni.

Muhičev rezultat je hkrati opomin in izziv tudi ostalim strankam v mestu. Predvsem za prihajajoče lokalne volitve. Pokazal je, da so Muhič in ekipa premagljivi. Toda premagljivi so izključno in samo na podlagi strankarskega dela in angažmaja, pa najsi gre za delo in pobude v mestnem svetu, izven mestnega sveta ali volitve. Predvsem stranke »levega trojčka« si bodo po teh volitvah morale odgovoriti, kaj za vraga hočejo početi v Novem mestu. Vsaj dve od njih bi morali razmisliti o zamenjavi lokalnega vodstva, oziroma predsednika. Predvsem pa si bodo Socialni demokrati morali odgovoriti na vprašanje, kako in na kakšnem nivoju deluje njihov občinski odbor in če le ta pravilno ocenjuje stanje na terenu oziroma pošilja verodostojne odzive s terena.

Borut Pahor in vodstvo njegove stranke se bodo v kratkem morali vprašati, če se jim dolgoročno še vedno splača pečati z županom Alojzijem Muhičem in njegovimi »intelektualci« iz Zveze za Dolenjsko. Z županom Muhičem, ki si je v trenutku, ko je mislil, da bo izvoljen v parlament, v stilu Janeza Janše ponovno dovolil okrcati njemu mrzko revijo.

Silvo Mesojedec je sicer prepričan, da bodo glasovi iz tujine njegovo prednost še utrdili.Tako meni tudi Zvonko Lah.

Če pa bo Zvone Lah, potem ko se bodo vrnili glasovi iz tujine uspel nadoknaditi razliko teh  glasov, potem bo poslanec postal on. Delitev mandatov med kandidati znotraj iste stranke namreč poteka tako, da se primerja rezultat te stranke po različnih volilnih okrajih. Prednost ima tisti kandidat, ki dobi višji delež glasov.

Silvo Mesojedec nam je povedal, da je svojo kampanjo vodil tudi v tujini, v ZDA in Kanadi, kje ima kar nekaj somišljenikov in prijateljev, za katere je prepričan, da bodo volili zanj. Nad svojim rezultatom je bil tudi sam pozitivno presenečen, saj je pričakoval rezultat okrog 26 odstotkov.

Z rezultatom je zadovoljen tudi mirnopeški župan Lah, ki potrjuje, da bo najverjetneje ostalo pri tem rezultatu.

Oba sogovornika se strinjata, da pa je za dokončno potrditev potrebno počakati do naslednjega ponedeljka, ko se bodo odpirale glasovnice iz tujine.

V nasprotju s tretjim “novomeškim” poslancem pa izvolitev Francija Keka (Zares) in Ivana Grilla (SDS) ni pod vprašajem, saj je njuna prednost pred sokandidati previsoka, da bi jih glasovi iz tujine “prevrnili”.

Muhič je kljub temu izgubil poslanski stolček, saj ga je v znotraj-strankarski tekmi dokaj prepričljivo premagala belokranjska županja Renata Brunskole, ki je v 1. volilnem okraju – Črnomelj – Metlika osvojila 32,65 % glasov. Poleg Grilla  je parlamentarni prag prestopil še Silvo Mesojedec, ki je v 3. volilnem okraju z 4.725 glasovi in 28,97 % dosegel 2. mesto in Franci Kek (Zares), ki je v istem okraju zasedel 3. mesto in za katerega je glasovalo 2.231 volivcev oziroma 13,68% volivcev v okraju.

IZZIDI GLASOVANJA PO VOLILNIH ENOTAH:

2. Volini okraj – Novo mesto I

 Kandidat / Lista / Število glasov / Odstotek glasov

1. Ivan Grill / Slovenska demokratska stranka – SDS /6.199 / 40,76 %
2. Sebastijan Podobnik / Socialni demokrati – SD / 2.592/ 17,04 %
3. Sabina Lipar / Slovenska nacionalna stranka – SNS / 1.226 / 8,06 %
4. Nežka Ivanetič / Demokratična stranka upokojencev – Desus / 1.182 / 7,77 %
5. Franc Škufca / Zares – Nova politika 1.131 / 7,44 %
6. Franc Hudoklin / Slovenska ljudska stranka – SLS in Stranka mladih Slovenije – SMS / 1.121 / 7,37 %
7. Mira Retelj / Liberalna demokracija Slovenije – LDS / 732 / 4,81 %
8. Bojan Šinkovec / Nova Slovenija krščanska ljudska stranka / 535 / 3,52 %
9. Aleš Hočevar / Lipa /187 / 1,23 %
10. Milan Samide / Zeleni Slovenije / 88 / 0,58 %
11. Alojzij Kukman / Lista za čisto pitno vodo / 75 / 0,49 %
12. Božidar Humar / Krščansko demokratska stranka / 61 / 0,40 %
13. Mario Starešinič / Stranka slovenskega naroda – SSN / 37 / 0,24 %
14. Tomaž Zajeclpr / Lista za pravičnost in razvoj / 32 / 0,21 %
15. Boris Hribernik / Zelena koalicija: Zelena stranka in Zeleni progress / 9 / 0,06 %

3. volilni okraj – Novo mesto II

Kandidat / Lista / Število glasov / Odstotek glasov

1. Alojzij Muhič / Socialni demokrati – SD / 4.984 / 30,56 %
2. Silvo Mesojedec / Slovenska demokratska stranka – SDS / 4.725 / 28,97 %
3. Franci Kek – Zares – Nova politika / 2.231 / 13,68 %
4. Jožef Jazbec Desus – Demokratična stranka upokojencev / 1.297 / 7,95 %
5. Donja Hudoklin / Slovenska nacionalna stranka – SNS / 982 / 6,02 %
6. Vesna Dular / Liberalna demokracija Slovenije – LDS / 937 / 5,74 %
7. Marija Zupančič /Nova Slovenija krščanska ljudska stranka – NSi /421 / 2,58 %
8. Anton Zupet / Slovenska ljudska stranka – SLS in Stranka mladih Slovenije – SMS  / 218 / 1,34 %
9. Aleš Hočevar / Lipa / 189 / 1,16 %
10. Milan Samide / Zeleni Slovenije / 112 / 0,69 %
11. Mateja Brudar / Lista za čisto pitno vodo / 75 / 0,46 %
12. Jože Švirt / Krščansko demokratska stranka / 70 / 0,43 %

13. Jerneja Jager/ Lista za pravičnost in razvoj / 27 / 0,17 %
14. Branko Car / Stranka slovenskega naroda – SSN /24/ 0,15 %
15. Boris Hribernik / Zelena koalicija: Zelena stranka in Zeleni progress / 19 / 0,12 %

Rezultati v celotni 6. volilni enoti na tej povezavi: volitve.gov.si

Po trenutnih neuradnih rezultatih in 99,97% preštetih glasov imata Novo mesto in Dolenjska po letošnjih volitvah tri poslance. In sicer so to Silvo Mesojedec, ki je kandidiral na listi SDS  v 3. volilnem okraju, Ivan Grill, prav tako iz SDS, ki je kandidiral v 2. volilnem okraju in Franci Kek iz Zares, ki je kandidiral v 3. volilnem okraju.

Mandate po volilnih enotah si lahko ogledate na volitve.gov.si

Podatki o volilni udeležbi so že skozi volilni dan nakazovali na uspeh levice. V šesti volilni enoti je ta nihala: okraji, kjer sicer dominira desnica, beležijo precej nižjo udeležbo kot tisti okraji, kjer dominira levica. Levica je uspela mobilizirati volilno bazo, medtem ko je bila desna baza očitno nekoliko bolj negotova. V nasprotju s tem, kar so trdili medijski analitiki, ni bilo toliko vprašanje, koliko volilcev bo prišlo na volišče, ampak bolj to, kje se bo to zgodilo.

SDS je obdržal rezultat izpred štirih let. Njihov poraz je seveda v tem, da bodo pristali v opoziciji. Glavni razlog tega je v tem, da je predsedniku odhajajoče vlade »uspelo« ustvarjati številna ostra nasprotovanja na različnih ravneh slovenske politike (pa tudi »civilne« sfere), hkrati pa je na nek način uničil svoje politične zaveznike, predvsem NSi in delno SLS. Mobiliziral je levico in paraliziral desnico.

Socialni demokrati so uspeli – kljub zelo umirjenim, za nekatere celo medlim nastopom Pahorja v televizijskih soočenjih – zmagati. Mnogi volilci, ki jih je morda Golobič bolj prepričal, so verjetno delovali pragmatično, iz zagona, da je potrebno premagati Janšo. Pahorjev dolgi tek v opoziciji je prinesel težko pričakovani rezultat, tvegana igra “na vse ali nič” – na katero je sicer izjemen politični matematik Golobič pristal šele v zadnjih tednih kampanje – obrodila zmago.

Rezultati ostalih levih strank, pa tudi stranke DeSUS so v skladu s pričakovanji. LDS ni tako razočaranje, kot se morda zdi. LDS – vsaj tisti, ki je zmagoval v devetdesetih je (vsaj delno) postal Zares. DeSUS je celo skorajda podvojil rezultat izpred štirih let – Erjavec je spreten, duhovit in populističen politik, hkrati pa je njegova uporniška poslanska skupina dokaj jasno pokazala, da je njihovo srce na levici, ki je bila tokrat pač v vzponu.

In obratna situacija je zmedla bazo SNS. Jelinčič je tokrat storil eno redkih težjih napak v svoji politični karieri. SNS je s svojo »partizansko« retoriko bolj sodil na okope levice. Brezkompromisna podpora desni vladi v zadnjem letu njenega mandata mu prav gotovo ni koristila pri prepričevanju njegovih volilcev. Čudno je bilo slišati večnega kritika “nesposobne slovenske roke pravice”, kako denimo zagovarja delovanje notranjega ministra v primeru Patria. LIPA je sicer izpadla iz parlamenta, vendar 1,82 odstotka ni tako malo, ko seštevamo glasove manjših strani – odhod Lipe je Jelinčiču vendarle škodil, čeprav je trdil nasprotno.

Večina izvoljenih poslancev v naši volilni enoti ni presenečenje. Edina izjema je prav gotovo Silvo Mesojedec (SDS), ki je uspel bistveno popraviti svoj rezultat izpred štirih let. Presenečenje so nizki odstotki SDS v Posavju, ki so zato – razen ministra Vizjaka – ostali pod rezultati SDS v obeh novomeških volilnih okrajih. Kot kaže bo poslanec Grill zmagal ne le v svojem volilnem okraju (dolenjsko podeželje), ampak bo zmagal tudi v interni bitki kandidatov SDS v šesti volilni enoti. – Rezultati pri tej stranki so sicer v tem trenutku še zelo tesni, tako da obstaja majhna verjetnost sprememb.

Da bo izvoljen Žnidaršič iz liste DeSUS je bilo nevprašljivo, prav tako izvolitev Baroviča (SNS) v Trbovljah. Bolj odprta je bila bitka pri SLS med obema županoma Andrejem Fabjanom in Francijem Bogovičem.

Franci Kek je – tako kot smo napovedovali, suvereno prišel v državni zbor. Muhičeva izvolitev je bila bolj vprašljiva. Njegov rezultat ni slab, saj je ujel in morda za malenkost celo presegel strankino državno povprečje, in to v okraju, ki je bil do sedaj izrazito nenaklonjen Socialnim demokratom. Vendar ga je v znotraj-strankarski tekmi dokaj prepričljivo premagala belokranjska županja Renata Brunskole, ki je uspela – v nasprotju z novomeškim županom – prepričati občane, da je njena izvolitev v državni zbor ključnega pomena za občino in regijo.

Novo mesto oziroma Dolenjska tako dobivata tokrat torej tri poslance. S tem se popravlja nekakšna krivica iz preteklega obdobja, ko poslanca kar ni hotelo biti. Sta pa kar dva od teh poslancev iz bodoče opozicije …