Danes je zadnji dan, ko vas lahko nagovarjam pred letošnjimi volitvami. Zato mi dovolite, da citiram predsednika stranke:
“Bistvo stranke smo ljudje in vrednote, na katerih gradimo. Zato verjamemo, da bomo uspeli v družbo vnesti novo upanje, nove perspektive, sveže ideje in optimizem za lepši jutri.”

Se beremo po volitvah.

Aleš Hočevar
kandidat stranke LIPA

Investicija ca 18 MIO evrov
od tega
davek – občina 3,0 evrov
30 % država 4,5 evrov
60% kohezija 9,0 evrov
10% občina 1,5 evrov

Projekt od leta 2006 natančno spremljam. Moje mnenje je, da je membranska tehnologija, ki je predvidena, sicer preveliko »razkošje«, saj omogoča kopalno kvaliteto iztočne vode, sploh glede na to, da se bodo še marsikje gorvodno in nizvodno ob Krki neposredno izlivale fekalne vode. Zato se sprašujem o smiselnosti tako zahtevne in drage tehnologije v prvi fazi. Kljub vsemu me veseli, da je odločba dosežena. Poskušamo doseči, da bi v investitorskih in izvajalsko – projektantskih krogih prevladali strokovni interesi in ne kaki drugi, ki so še posledica preteklih razmer na tem področju.

Drage volivke in volivci!

Smo kot pred semaforjem; po rdeči in oranžni je čas za zeleno! Speljimo v akcijo za Dolenjsko!

Socialnim demokratom ankete kažejo zelo dobro. Agencija Ninamedia je v tem tednu zabeležila preobrat na vodilnem mestu, saj je naša stranka prehitela doslej vodilno SDS (s tem se nekako ponavlja scenarij izpred štirih let, ko je takrat SDS v zadnjem tednu prehitela LDS). Razlog je predvsem manjše število neopredeljenih, saj smo imeli Socialni demokrati ravno v tej skupini še največ rezerve. Vseeno pa, kot velikokrat slišimo, prava anketa pride na koncu, zato nas take napovedi ne smejo uspavati in je potrebno iti na volitve.

Zahvalil bi se vsem, ki so mi pomagali pri volilni kampanji, obiskali katerega izmed mojih srečanj z volivci, ali pa si vzeli trenutek in stopili k naši stojnici. 21. septembra je tudi Svetovni dan miru. Za nekatere bo mogoče oddaja volilnega lističa pomenila mir od vsega tega predvolilnega dogajanja, spet za koga drugega pa bo pomenila izbiro politike miru. Kakorkoli že, kot je včeraj dejal predsednik Danilo Türk, volitve so praznik demokracije, praznujmo ga skupaj in v čimvečjem številu.

Sebastijan Podobnik
Za spremembe, na katere se lahko zanesete.

http://sebastijanpodobnik.wordpress.com

Škufca je dejal, da se bo zavzemal predvsem za:

* za ureditev ustrezne komunalne, cestne in druge infrastrukture, ki bo omogočila razvoj malega in srednjega podjetništva ter turizma,
* za vzpostavitev sistema učinkovitega črpanja evropskih sredstev,
* za enakovredno predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje otrok,
* za davčne olajšave za razvoj podjetništva na podeželju,
* za povečanje sredstev s strani države za delovanje društev na podeželju,
* za izboljšanje zdravstvenih storitev na podeželju,
* za fleksibilnejše oblike socialne pomoči za starejše,
* za izboljšanje statusa prostovoljnih gasilcev,
* za dostopnost vsakega gospodinjstva do sodobne internetne povezave,
* za razvoj podeželja v sožitju z okoljem (Zares – nova politika ima na tem področju s strani nevladnih organizacij najboljše ocenjen program).

Predsednik Gregor Golobič je odgovarjal predvsem na vprašanja starejših obiskovalcev in zagotovil, da se bo zavzel za hitrejšo rast najnižjih pokojnin.

Franc Škufca in njegovi podporniki so med kampanjo pripravili tudi humanitarno akcijo. Za sliko Beneški trgovec Janka Kotarja so na dobrodelni licitaciji zbrali 1.500 evrov (Nizke gradnje Vidmar Darko s. p.). Znesek so podarili predstavnici Rdečega križa, ki ga bo namenil zaposleni materi štirih otrok.

Na novomeški televiziji sta se včeraj soočila župan in podžupan Mestne občine Novo mesto. Po pričakovanju nista predstavila razvojne vizije, ampak sta bolj kot ne za slabo finančno stanje Mestne občine prelagala krivdo drug na drugega.

O situaciji pričajo podatki Predloga rebalansa.

Realizacija odhodkov proračuna v prvih osmih mesecih je 47 %.

Od tega na postavkah:

- znanost 0 %,

- stavbna zemljišča 9 %,

- obrt in podjetništvo 27 %,

- komunalne dejavnosti 19 %,

- hotelske in restavracijske storitve v državi 110 %.

Podžupan Ivan Grill naj bi bil odgovoren za navezo do državne ravni.

Plan postavke Prejeta sredstva iz državnega proračuna za leto 2008 je bil 1,626.850,00 evrov, realizacija pa 170.735,26, kar je le 10,49 %!!!!!!!

Lani je Mestna občina realizirala 11.800 evrov sredstev iz evropske unije. Za letos je bilo planiranih dobrih 9.000 evrov!!! Kljub tako nizkemu planu je realizacija v prvih osmih mesecih 0%!!!

Za primer povem, da je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela letos pridobilo sredstva za dva velika projekta, od tega za enega kar 80.000 evrov. S tem bodo odprli tudi 3 nova delovna mesta.

Če ne drugega bi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela kazalo pridobiti za delo za potrebe mestne občine. S pridobljeni sredstvi bi živeli sebe in mnoge projekte.

“Pa še to”

Na nacionalnem nivoju se pojavljajo zavajanja, da so določene stranke naslednice in kontinuiteta komunističnih časov, in da v teh strankah ni prostora za verne ljudi. Nismo leta 1945, pač pa 2008.

V stranki ZARES se ne delimo na tiste, ki gremo v nedeljo k Sv. maši in one, ki gredo raje v trgovino. V stranki ZARES se tudi kristjani dobro počutimo.

- povezava prostora pod Gorjanci in dolini reke Krke na III. Razvojno os ter obnova lokalne infrastrukture.
- ker so ti kraji praktično brez večjih onesnaževalcev, si želimo ohraniti skrb za vodovje ter gozdove in obenem za kakovostno bivalno okolje. To bi dosegli z doslednejšim ločenim zbiranjem odpadkov in povečevanjem števila čistilnih naprav, za kar so namenjena tudi sredstva iz skladov EU.
- spodbujanje ekoloških programov in uvajanje drobnega podjetništva, ki ne obremenjuje okolja.
- prav tako bi lahko Dolenjci z našimi idejnimi projekti pridobili sredstva iz evropskih kohezijskih skladov in po določenih manjših krajih izgradili solarne elekrarne, krajani bi tako imeli skoraj zastojn dnevno električno energijo, ponoči pa bi koristili 2 tarifo poceni elektrike iz javnega omerežja.
- na podlagi tega pa bi vzpodbujali že obstoječo in uveljavljeno turistično ponudbo na območju Šmarjeških in Dolenjskih Toplic ter uvedbo novih in temu prostoru primernih turističnih zmogljivosti npr. novi vodni parki, zidaniški turizem, povezava z bližnjim smučiščem, tudi izgradnja novih terenov za golf, izgradnja turističnih zmogljivosti ob reki Krki.
- zato tudi podpiramo izgradnjo parkirne hiše v Dolenjskih Toplicah, saj menimo, da je to rešitev za problem parkiranja v tem kraju in manjšo onesnaženost okolja.

Vse prioritete, ki se tičejo osrednje Dolenjske, si lahko bralci preberejo na tej povezavi: http://www.park-on.net/?p=4700#more-4700, saj nima smisla ponovno pisati to, kar je že predstavil moj sokandidat Stranke slovenskega naroda, Branko Car.

Opažam, da so pred volitvami, vseh parlamentarnih strank polna usta o problemu Romov! Problem Romov je nastal v prvi vrsti zaradi njih, saj problema sploh ne poznajo in zato skušajo podtakniti nekomu, ki ima izdelano strategijo, da je šovinist ipd, kar smo bili priča v Ambrusu. Najprej je potrebno sploh pregledati identifikacijsko dokumentacijo vseh Romov in tiste na črno priseljene takoj pospremiti čez slovensko mejo nazaj na Hrvaško, od koder jih je iz Srbije največ prišlo na Dolenjsko v zadnjem času, potem pa se lotiti problematike “domačih” Romov in jih striktno obravnavati skladno z veljavnimi predpisi. Reformirati bo potrebno policijo na Dolenjskem in nestrokovne in nedejavne policijske vodje odsloviti in jih zamenjati s takimi, ki se bodo držali črke zakona in bodo dejansko ščitili državljane, kar je njihova primarna dolžnost. Kar pomeni, da morajo biti Romi res ustrezno obravnavani in pravno izenačeni s Slovenci ter za vsak prekršek ali kaznivo dejanje, dejansko odgovarjati.

Za sedaj samo toliko. Vse volilke in volilce pa vabim v nedeljo 21.09.2008, da volijo kandidate SSN (lista št. 12) in nam tako pomagajo uresničiti omenjene prioritete na Dolenjskem.

Mario Starešinič
Stranka Slovenskega Naroda – Združuje nas skrb za narod!

Seveda sem se zdrznil, saj na to vprašanje nisem imel pravega odgovora. Oba sta za ta položaj precej slaba izbira. Na srečo je v besedo skočil drug član stranke in razglabljal, da je Pahor manjše zlo itd.
Edvard pa je počasi razpredal dalje, kot on zna najbolje.
Povedal je primer, ko je v gozdu lačen volk, na robu gozda pa pastir, ki pase ovce. Volk seveda napade ovce, ko se pastir malce oddalji. Pastir, ki opazi, kaj volk počne, ne ukrene ničesar.
In sedaj vprašanje, kdo je večje zlo? Volk, čigar nrav poznamo ali pastir, ki ne ukrepa.

Meni je zgodbica nato še nekaj dni ostala nekje na površju in mi ni dala miru. Nato pa nekje slišim pogovor dveh možakarjev z istim vprašanjem. Janša ali Pahor.

Tedaj se mi utrne misel.
Če mi je domala nemogoče izbrati predsednika vlade, mi je toliko lažje izbrati opozicijo. Janša je vsekakor boljša opcija za opozicijo. Torej posledično je Pahor res boljša opcija predsednika vlade.

Vendar to velja seveda samo v primeru, ko imamo na izbiro ta dva kandidata.
Na srečo imamo na letošnjih volitvah možnosti več, le izkoristiti jih moramo.

Infrastruktura
Ena glavnih obljub, ki se tičejo nadaljnjega razvoja Dolenjske je seveda tretja razvojna os. Prizadeval si bom za čimprejšnjo izgradnjo ceste, ki bo koroške občine povezala z dolenjskimi. Pomembno se mi zdi tudi dokončanje avtoceste, ki povezuje Ljubljano in Novo mesto, in to brez kakšnih dodatnih zapletov. Prav tako pa si bom prizadeval za izgradnjo železniške infrastrukture, ki bi bolje povezala ti dve regiji, kot sedanji železniški sistem. Želim si tudi izgradnje hitre železniške proge, ki bi povezala Novo mesto in Ljubljano, do tedaj pa tudi vključitev novih vlakov na dosedanjo dolenjsko železniško traso (Dolenjska je namreč edina slovenska regija, kamor vozijo izključno vlaki in vagoni starejše izdelave, ne pa tudi novi).

Pomembna je tudi prenovitev vodovne infrastrukture, predvsem je pomembno da se zamenjajo azbestne cevi. Prizadevam si tudi za večji dostop območja do interneta, širokopasovne povezave in kar je najpomembnejše – večjo konkurenco med različnimi ponudniki. S spodbujanjem gradnje gospodarskih con pa se bo pospeševal tudi razvoj, predvsem malega in srednjega, gospodarstva na območju.

Znanje in družina
Dolenjska nudi ogromno možnosti izobraževanja, vendar le do srednješolske stopnje. Vendar pa se stvari premikajo na bolje, saj velike korake k razvoju visokošolskega študija v Novem mestu počne URS (Univerzitetno in raziskovalno središče), katerega predsednik sveta je podpredsednik SD Igor Lukšič. Zatorej si bom tudi jaz v parlamentu prizadeval za čim hitrejši, obenem pa tudi čim kvalitetnejši razvoj visokega šolstva v Novem mestu in nastanek dolenjske univerze.

Prizadeval pa si bom tudi za ureditev problematike tiste prve stopnje na poti človekovega izobraževanja, to so vrtci. Po izobrazbi sem vzgojitelj predšolskih otrok in zato se močno zavedam pomena te prve pomembnejše stopnice socializacije v družbo. Odprt dostop do vrtcev je temeljni pogoj, ki ga mora država zagotavljati otrokom. Ob tem pa je pomembna tudi ureditev prostorov, v katerih se izvaja program vrtcev.

Prizadeval si bom za znižanje cen vrtcev, saj so sedanje cene za starše ogromno finančno breme. Kot oče štirih mladih deklet, poznam probleme, s katerimi se soočajo mlade družine, poleg cen vrtcev tudi prehrana otrok (starši velikokrat delajo pozno v popoldne), ter iskanje stanovanja in zaposlitve. Socialni demokrati želimo oblikovati takšno stanovanjsko politiko, ki bo zagotavljala raznovrstnost stanovanjske oskrbe in primerna stanovanja glede na potrebe in zmožnosti prebivalcev. Cilja sta predvsem dva, prvi je povečanje pestrosti stanovanjske oskrbe, drugi pa pritegnitev zasebnega kapitala skozi oblike javno-zasebnih partnerstev.

Enakost spolov
To je tema, ki je zelo pomembna za življenje v zdravi in uspešni družbi. Po kriteriju enakosti plač za isto delo med moškimi in ženskami je Slovenija v samem vrhu EU, saj je razlika le 6,9% v korist moških. Vendar pa je naš cilj popolna izenačitev plače med spoloma za isto delo, zato bom temu vprašanju ob morebitni izvolitvi v parlament posvetil veliko pozornost. Pomembna pa se mi zdi tudi delitev dela med moškim in žensko v družini, saj ženske ponavadi poleg plačanega dela v službi opravljajo tudi neplačano delo doma. Ta problem je praktično nemogoče reševati skozi zakonodajo, saj je precej globlji, družbeni. Zato si bom prizadeval, da se že v šolah otroke uči o enakosti spolov in pomenu delitve dela v družini.

Pomembna pa je tudi enakost spolov v politiki, zato si Socialni demokrati prizadevamo za zvišanje minimalnih zakonsko predpisanih kvot na 40%, in sicer na vseh listah za oba spola ter za volitve na vseh ravneh. Sami smo za letošnje volitve ta kriterij tudi dosegli.

Kmetijstvo
Slovenija je do leta 2013 neto prejemnica evropskih sredstev z naslova Skupne kmetijske politike. Zelo pomembno se mi zdi, da so ta sredstva porabljena transparentno in smotrno. Glavni cilji kmetijske politike morajo biti zdrava in v celoti varna hrana, cene primerne za potrošnike in kmete, da bo kmetijstvo sodelovalo pri zmanjševanju učinkov na podnebne spremembe in se na slednje tudi prilagodilo.

Potrebno je predvideti in določiti količinski obseg kmetijske proizvodnje za posamezne panoge in proizvode po regijah in za državo, glede na ekološke, naravne in tehnološke danosti ter glede na prihajajoče podnebne spremembe v smislu manjše prehranske in cenovne odvisnosti od globalnega trga, ki so podlaga za nacionalni program razvoja kmetijstva in podeželja.

Zagotoviti je treba sistem organiziranosti, ki bo omogočil polno izrabo pripadajočih sredstev za področje kmetijstva, oblikovati sistem konkurenčnih in razvojno usmerjenih kmetijskih gospodarstev ter uveljaviti programe ekološke in konkurenčno gospodarne rabe kmetijskih zemljišč. Raba njivskih površin bo usmerjena na pridelavo hrane in ne na prekomerno pridelavo rastlin za proizvodnjo bioloških goriv. Zaradi tega je potrebno dopolniti zakonska in tehnična pravila za povečanje ekološke pridelave hrane, vključno z oblikovanjem davčnih in finančnih spodbud za pridelovalce.

Zdravstvo
Prizadeval si bom za izboljšanje zdravstvene oskrbe na Dolenjskem, tako v Novem mestu z dograditvijo bolnišničnih zmogljivosti, kot tudi z izboljšanjem zdravstvenega dostopa v ostalih dolenjskih občinah.

Upokojenci
Podpiram preoblikovanje Kada in njegov prenos na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta prenos bo omogočil tudi dodatni vir financiranja pokojnin. Pomembno se mi zdi vzpodbujanje programa pomoči na domu in nastanek programa prostovoljnih zaposlitev vitalnih upokojencev. Starejši dostikrat čutijo osamljenost, zato bi s takšnimi programi preprečili njihovo odrinjanje na rob družbe.

Kultura
Kot član kulturnega društva Dragotin Kette se dobro zavedam pomena kulture in kulturnega dogajanja v družbi. Prizadeval si bom za izgradnjo kulturnih domov v vseh dolenjskih občinah in dostopnost kulturnega dogajanja za vse občane.

Turizem
Dolenjska se vedno bolj uveljavlja kot privlačna turistična destinacija za ljudi iz celega sveta. Prizadeval si bom za večjo finančno pomoč turističnim projektom na Dolenjskem, saj verjamem da naša pokrajina z reko Krko, gozdovi, kmetijami in vinogradi, pa tudi z urbanimi aktivnostmi, predstavlja velik turistični potencial.

http://sebastijanpodobnik.wordpress.com

V Dolenjskih Toplicah veliko vlogo igra turizem, saj je zaradi zelo znanega zdravilišča ta kraj priljubljena turistična destinacija. Zato je za razvoj turizma zelo pomembna dobra infrastruktura – dokončnaje izgradnje avtoceste, izgradnja tretje razvojne osi in posodobitev železnic. Poleg tega pa je pomembno, da vlada pri promoviranju Slovenije v svetu kot zanimive turistične destinacije, posebno vlogo nameni tudi Dolenjskim Toplicam.

Dogodek je obiskal tudi župan Dolenjskih Toplic, Franc Vovk, ki se je vključil v razpravo in pojasnil nekaj zadev v zvezi z vrtci ter poudaril, da v tem volilnem okraju podpira vse kandidate za poslance, ter si s tistimi ki bodo izvoljeni želi tudi dobrega sodelovanja na relaciji parlament – občina.

Sebastijan Podobnik
http://sebastijanpodobnik.wordpress.com

S tem se seveda povsem strinjam. Kot vam je znano, trenutna poslanska skupina šteje 3 poslance. Potiho se spomnite njihovih imen. Verjetno ste se spomnili vsaj dveh od treh.

Sedaj pam poskušajte priklicati iz spomina imena poslancev iz ostalih strank. Prepričan sem, da je odstotek teh vsaj za polovico manjši, to pa zato, ker jih v parlamentu ni bilo moč opaziti, razen v primeru, ko je šlo za glasovanje.

In če so trije poslanci bili tako opazni (saj so recimo vložili več amandmajev, novel, predlogov, pobud, … kot recimo katerakoli koalicijska stranka, ki imajo praviloma mnogo več poslancev), si predstavljajte, kaj se bo zgodilo po volitvah, ko nas bo v parlamentu še več. Kandidati smo odločeni, da bomo tempo nadaljevali in stopnjevali.

Torej od tod razlog, da predsedniku stranke verjamem v trditvi, da bo v naslednjem mandatu aktivna stranka postala hiperaktivna.

Vljudno vabljeni!
Sebastijan Podobnik

http://sebastijanpodobnik.wordpress.com

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.park-on.net.  V zadnjem času prebiram bloge kandidatov na letošnjih parlamentarnih volitvah. Redno tudi komentiram prispevke.

Glede romske problematike pa je odprtih več blogov, zato bom sedaj predstavil svoje mnenje, ki ga dopolnjujem s pogledom stranke na to temo, ki je za stranko tudi ena bistvenih točk mandata, ki prihaja, zlasti v pogledu enakopravnosti državljanov RS.

Po mojem mnenju romska skupnost v Dolenjski regiji svojo drugačnost izkorišča na škodo neromskega prebivalstva. Po ustavi položaj in posebne pravice slovenske romske skupnosti ureja zakon, po oceni stranke LIPA, je člen ustave, ki govori o enakopravnosti eno izmed redkih določil, ki v praksi ni izvedeno, zato smo pripravili zakon, ki bi urejal pravice in obveznosti pripadnikov romske skupnosti.More…

Poslanska skupina Lipa nasprotuje označbi Slovenije kot države, ki diskriminira, in države, za katero naj bi po mnenju različnih človekoljubnih organizacij veljalo prepričanje, da je dokaj ksenofobna. Gre izključno za enakopravnost vseh državljanov, nasprotujemo le izkoriščanju drugačnosti, do katere prihaja pri romski skupnosti, ki živi tudi na območju Dolenjske in Bele Krajine.

Enakost je potrebno graditi na drugačen način, na področju pravic in obveznosti. Iz tega naslova bo stranka Lipa po volitvah v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona, ki izključno zasleduje pojem enakosti.

Dogodki, do katerih prihaja na različnih koncih Slovenije in državno plačevanje izobraževanja ter asimilacije romskih otrok nakazujejo, da se država in lokalne skupnosti napačno lotevajo asimilacije in integracije pripadnikov romske skupnosti.

Država je pred časom namenila za dodatno izobraževanje romskih otrok 1,5 milijona evrov. Na prvo žogo je lepo slišati, po drugi plati pa je bil ob upoštevanju učinkovitosti ta denar tudi po mnenju romskih svetnikov vržen stran.

Naslednja pereča problematika so romske črne gradnje. Na tem mestu lahko novomeški občini ter občinskemu svetu očitam njihovo legalizacijo. Črne gradnje bi bilo potrebno porušiti, naseljence pa preseliti. Podobno, kot bi ravnali v postopku proti neromskemu državljanu.

Legalizirati črno gradnjo nekomu, ki zase trdi, da je drugačen in to drugačnost iz dneva v dan nadgrajuje, je napaka. Država in občina te drugačnosti ne bi smeli nagrajevati. Če obstojajo pravila in zahteve, morajo veljati za vse, rešitev romskega vprašanja pa je v asimilaciji.

Temeljni namen države mora biti Rome naučiti, jim določene stvari dati ali prepovedati ter jih kaznovati. V določenem času bi jih navadili, da se bodo naučili odgovarjati za lastna dejanja.

Torej naj Romi poleg pravic upoštevajo tudi obveznosti in pravila.

Lep pozdrav Vam pošiljam kandidat na listi stranke LIPA.

Aleš Hočevar

Poudaril je, da ima SDS v Novem mestu dva zelo dobra kandidata, ki imata tudi veliko možnosti za uspeh na letošnjih volitvah. Opozoril je na številne dosežke te vlade, ki je skrbi za zdravo in boljše življenje posvetila velik del svojega mandata in tudi programa za naslednje mandatno obdobje.

Poslanec SDS Ivan Grill, tudi kandidat za poslanca, kandidira v okolici Novega mesta in občinah Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice. Poudaril je pomen univerze in znanja, ki ga ta prinaša v naše okolje. Mladi, ki se bodo v tem okolju izobrazili, bodo tudi tu ostajali in tako dodatno prispevali k razvoju celotne Dolenjske. Pričakuje, da bo v naslednjem mandatu skupaj z ljudmi, ki tu živijo in delajo, uspel dokončati številne, že v tem mandatu začete in dobro začrtane projekte.

Silvo Mesojedec, ki kandidira v Novem mestu in občini Straža, je poudaril pomen infrastrukture za Dolenjsko, ki je ključni dejavnik razvoja gospodarstva in turizma v tem okolju. Kot poslanec si bo prizadeval oblikovati program za reševanje romske problematike in posvetil skrb ohranjanju naravne dediščine in lepot dolenjske pokrajine.

Zbranim obiskovalcem je zaigral ansambel Mladi Dolenjci, kandidata SDS za volitve v DZ g. Ivan Grill ter Silvo Mesojedec pa sta na prizorišču izžrebala tudi nagrajence nagradnih križank iz predstavitvena časopisa, ki ga je dobilo vsako gospodinjstvo. Tako so podelili dve kolesi, polet z balonom, jahanje v Konjeniško športnem centru Češča vas in še veliko praktičnih nagrad.

.

Glede očitanega nepoznavanja razmer na tem področju pa še enkrat odgovorno zatrjujem: Tudi v romskem naselju Brezje Žabjek gre za “zemljiško zgodbo”. G. Mesojedec je sam ugotovil, da so bili Romi naseljeni na zemljo Ministrstva za obrambo, ki je seveda v popolni pristojnosti vlade, in na zemljo MO Novo mesto. To dejstvo kaže le na to, da so tedanje občinske oblasti, ki so bile tesno povezane s prejšnjimi vladnimi politikami, peljale usklajeno zgodbo priti poceni do zemljišč, ki mejijo na zemljišča, zasedena z Romi. Potrebno je poudariti, da so v novomeškem primeru imeli vse vzvode oblasti v rokah tisti, ki so tako stanje istočasno tudi dopuščali. V tem primeru bodo seveda najkrajši konec potegnili lastniki zemljišč v soseščini romskih naselij – občani MO Novo mesto, ki so tudi pošteni davkoplačevalci.

V svojem predhodnem prispevku sem že navedel, da civilna iniciativa, ki jo vodi g. Mesojedec, skupaj z g. Bukovcem, ki ga navaja, ter drugimi, o katerih bova morda še govorila, le dviguje prah. To se vidi iz njegovega članka z naslovom Romska problematika, kjer kot za stavo na dolgo in široko prikazuje kup problematičnih podrobnosti, ki jih s pomočjo medijev kar naprej sporoča. S tem se ustvarja vtis, da je tematika tako komplicirana, da je dobesedno nerešljiva. Tako povprečni državljani začnejo verjeti, da ta problem lahko rešijo le gospodje Mesojedec, Bukovec in Jelinčič.
Na koncu dve strani dolgega prispevka pa je g. Mesojedec v kratkem odstavku le zapisal, kje je treba začeti.

Po načrtno diskriminatornem začetku, da jih je … »potrebno opredeliti kot skupnost, ki terja poseben pristop, da bodo nekoč enakovredni državljani«…je prišel do jedra problema, ko sam ugotavlja, da je potrebno najprej poskrbeti za njihovo legalno zaposlitev.

V zaključku svojega komentarja se je dotaknil Romskega zaposlitvenega centra (RZC-ja), ki pa je že ustanovljen javni zavod (g. Mesojedec pa le povšalno navaja javne zavode podobnega tipa kot so invalidska podjetja, ki bi jih bilo potrebno šele ustanoviti). Program že ustanovljenega javnega zavoda RZC je že izdelan in bi lahko, kot si tudi g. Mesojedec želi, omogočal 100% delo delovno sposobnim Romom, s tem pa bi odpadle socialne podpore. Vendar; on le povšalno govori, kaj bi bilo potrebno narediti. Mi pa smo skupaj z dvanajstimi občinami, (seveda brez Občine Semič in njenega župana Janka Bukovca) tak zavod že ustanovili in ga tudi odprli. V mojem prejšnjem blogu pa si preberite, zakaj in kako je vlada preko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve njegovo delovanje onemogočila.

G. Mesojedec se očitno zaveda, da skupaj s svojo civilno iniciativo caplja na mestu. To, kar navaja, da bi bilo potrebno realizirati kot prvi člen verige, tega smo se mi z ustanovitvijo javnega zavoda RZC lotili že pred štirimi leti. Če je iskren v tej zgodbi, potem bi moral biti naš zaveznik, na strani dvanajstih občin, ki smo javni zavod RZC že ustanovile. Sicer pa mu bo pri igranju dvojne igre zmanjkalo argumentov. G. Mesojedca in Jelinčiča pozivam na radijsko ali televizijsko soočenje, da ljudje končno slišijo prave argumente, ne pa samo populistično širjenje nestrpnosti.

Najprej sem v petek s svojim volilnim štabom obiskal Žužemberk. Termin v grajski kleti smo imeli rezerviran za po 19h, ko se je končala kulturna prireditev (sicer se je malo zavlekla, vendar nič hudega), ker pa smo prišli že mnogo prej, smo najprej zunaj postavili stojnico. Članice in člani Socialnih demokratov iz Žužemberka so prinesli doma pečene dobrote – odlične piškotke in prigrizke, moja ekipa pa je prinesla kolo sreče in priročne nagrade, ki jih je prejel vsak ki je zavrtel kolo.

Kakšno uro smo nato z mimoidočimi »vrteli srečo«, se pogovarjali in sladkali z dobrotami, nato pa je pričelo deževati in odpravili smo se v grajsko klet. Tam smo nato spremljali kulturni program lepih narodnih pesmi, grajskih plesov in recitacij poezije.

Po kulturnem programu sem na oder stopil tudi sam ter predstavil sebe in svoj program. Pred začetkom sem se malo bal, da ljudje ne bodo imeli nobenih vprašanj, kar bi bilo malo neprijetno, saj je bil dogodek zamišljen kot pogovor s kandidatom. Vendar pa je ljudi stvar močno pritegnila in tako je pogovor o problemih, ki tarejo Žužemberčane, hitro stekel. Predvsem je bil v ospredju položaj delavcev, saj je med občinami, ki sestavljajo ta volilni okraj, ravno žužemberška tista, kjer je povprečna plača najnižja – neto znaša le 748,58€. Po koncu uradnega dela pa smo pogovor nadaljevali v malo bolj sproščenem vzdušju še ob pijači in piškotih.

Naslednji dan, v soboto, je bilo treba vstati že zelo zgodaj, saj smo se odpravili v Šentjernej na sejem. Tam smo postavili mizo, nanjo brošure in zloženke, ob njej pa spet kolo sreče. Slednje je bilo tam glavna atrakcija – le kdo se ne bi nasmejal, če bi se mu kolo sreče zaustavilo na polju z napisom »V javnost je prišla nova anonimka. Napišite tudi vi svojo! (dobite kemični svinčnik).«, ali pa »V Patriah nekaj smrdi. Uporabite dišečo smrečico.« Tudi tisti, ki jim je sreča »naklonila« polje »Bajuk vam je narobe izračunal dohodnino. Ne dobite nič!« niso bili pretirano žalostni, saj so kot tolažilno nagrado (ob olajševalni okoliščini da Bajuk ni naš član) prejeli obesek za ključe. Smeha in pogovora s kar velikim številom ljudi, ki so obiskali sejem, ni manjkalo in ob koncu smo bili z opravljenim delom zelo zadovoljni.

Prihaja zadnji teden kampanje. V tem tednu boste lahko na radiu Krka in radiu Sraka slišali, v Dolenjskem listu pa prebrali, oglase, ki sem jih z ekipo pripravil v teh dneh. Obenem pa boste lahko moje aktivnosti in mnenja še naprej spremljali na mojem blogu in portalu revije Park.

Hvala vsem za podporo in lep pozdrav,
Sebastijan

http://sebastijanpodobnik.wordpress.com

Z njihovim neustreznim odnosom do okolja; uničujejo okoliške gozdove z izsekavanjem, z zbiranjem starega železa, katerega nalagajo v svojih naseljih in bližnji okolici in seveda z zažiganjem gum, kablov s katerim povzročajo tudi onesnaževanje ozračja, ter z tatvinami (ne velja za vse Rome) pa se le poslabšujejo odnosi z okoliškim prebivalstvom. Odnos večinskega prebivalstva do Romov je v glavnem negativen. To se kaže tudi v pristopu države do reševanja romske problematike. Ni problem zagotavljanja sredstev za nekakšno urejanje naselij (samo, da ta ostanejo tam, kjer so), za pripravo programa, ki bi pripomogel k vključevanju Romov v družbo pa ni nikogar, ki bi ga pripravil. So primeri trenutnega reševanja določenih primerov ( Strojani) to pa je tudi vse. Zakon o romski skupnosti ni prinesel nikakršnega izboljšanja. Pred leti je bila dana Romom pravica, da imajo občinskega svetnika. Romi od tega svetnika preveč pričakujejo. Glede na to, da je včasih ta svetnik tudi nepismen ali pa z nekaj razredi osnovne šole je jasno, da je v občinskem svetu z obilico gradiva, ki se ne tičejo romske problematike izgubljen. Seveda se lahko potem z njim tudi poizkuša manipulirati ( Beltinci). Zaradi pritiskov Romov z njihovimi zahtevami in celo grožnjami pa pride tudi do odstopov ( Krško in Novo mesto). V Novem mestu je sedaj težava, ker kljub tako številčnemu romskemu prebivalstvu trenutno ni nikogar, ki bi bil pripravljen kandidirati. Zgodi pa se tudi, da zaradi njegovega konflikta z zakonom in nato zaporno kaznijo ne more biti več svetnik ( Šentjernej). Kakšen smisel imajo torej romski občinski svetniki? Bolje bi bilo, ko bi se formiral področni (pokrajinski ?) romski svet, ki bi skrbel za urejenost naselij, izobraževanje Romov, za večjo vključevanje Romov v družbo… S tem bi več romskih posameznikov aktivneje vključili v aktivnosti pri reševanju romske problematike.

Romi že pred stoletji izbrali življenje na obrobju mesta, v gozdu, v bližini naselij. Včasih so se preživljali s prosjačenjem, raznimi rokodelskimi spretnostmi, nabiranjem zelišč, gob,.. Imeli so konje in vozove s katerimi so se prevažali po okolici, kakšnega večjega dometa niso imeli. Vsi so bili nepismeni, saj otroci niso hodili v šole. Kaj pa danes? Država jih je prisilila, da otroke pošiljajo v šole, vendar praviloma osnovnega šolanja ne dokončajo, z izjemo redkih posameznikov. Prihajajo iz okolja, kjer šola ni vrednota, starši so neizobraženi in otrokom praviloma ne dajejo pomoči in vzpodbud. Ker je izobrazbena raven nizka, je zaposlitev skoraj nemogoča. Če pa se pojavi prilika zaposlitve tudi z nižjo izobrazbo (primer REVOZ), pa jih le ta praviloma ne zanima. Plačilo za delo je namreč v primerjavi z socialnimi prejemki nestimulativno. Ocenijo, da se jim bolj izplača prejemati socialne prejemke in si denarna sredstva povečati z nabiranjem železja. Vsi se vozijo z avtomobili, veliko s kombiji, ker so praktični in prostorski za odvoz nabranega. Tako se danes pojavljajo težave z Romi tudi na področjih, kjer jih v preteklosti praktično ni bilo. Ali bomo resnično z urejanjem romskih naselij, brez njihove udeležbe, z državnimi ali evropskimi sredstvi dosegli napredek ? Lahko se učimo iz preteklosti. Že nič kolikokrat povedano urejanje romskega naselja Žabjak iz leta 1985, ko je bilo v tem naselju okoli 100 Romov, ko jim je občina postavila zidane objekte, otroke pa so 1975 leta pričeli pošiljati v šolo ni prineslo pozitivnih rezultatov, ki bi doprinesli k zbliževanju romskega in večinskega prebivalstva. Danes je naselje petkrat večje, neurejeno, Romi pa v glavnem brez dokončanega osnovnošolskega izobraževanja. Prebivalstvo okoli naselja pa je zaradi vseh dogodkov v naselju in odnosov tako občine kot države ogorčeno. Počutijo se izigrane, saj obljube dane glede urejenosti naselja in zmanjšanja težav z romskim prebivalstvom niso bile izpolnjene. Ta zgodba se lahko ponovi v Pogancih. Pa bo nov program urejanja naselja, vključno z novo legalizacijo dela naselja prinesel boljši rezultat ? Brez celovitega programa, s katerim bi se Romi pričeli zavedati tudi svojih dolžnosti in ne samo pravic, bistvenih pozitivnih rezultatov še ne bo. Z legalizacijo bi se ogorčenost in nezadovoljstvo okoliškega prebivalstva, zaradi takšnega pristopa k reševanju romske problematike, le povečala. Dokončno bi prišli do spoznanja, da nihče nima drugačne vizije za reševanje, kot le večno legaliziranje črnih gradenj v romskih naseljih.

V minulih petih letih je vrsta dogodkov pokazala na resnost situacije. Nekateri dogodki:

1. protesti v Bučni vasi zaradi desetletja ponavljajočih težav v romskem naselju Žabjak. Skrb vzbujajoče je, da je romska mladina vse bolj predrzna in agresivna

2. smrtne žrtve v Dobruški vasi

3. Ambrus in razvpiti Strojani

4. Krško in njihovo prizadevanje glede legalizacije in odprodajo zemljišč Romom, pa oni v večini tega ne želijo odkupiti

5. večni problemi v Semiču, Kočevju, Trebnjem

6. taborjenje Romov in zahteve o katerih se s civilnim prebivalstvom nihče ne bi pogovarjal, v Ribnici

7. v Ljubljani, v okolici Roj, od kar so tam Strojani, povečan odstotek kriminalitete

Vse to le poslabšuje odnose med večinskim in romskim prebivalstvom. Seveda so tudi med Romi takšni, ki si želijo iz skupnega kotla. Vendar tem nihče ne prisluhne. Vse se vrti le okoli financiranja urejanja naselij in pa morebiti kakšnega osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, ter kakšnih vzgojnih seminarjev, da se lahko nekdo potem hvali, kako skrbi za Rome.

Kje torej začeti? Predvsem je najprej potrebno priznati celovit problem v Sloveniji, ki je prisoten z romsko populacijo. Opredeliti jih je potrebno kot skupnost, ki velja za problematično in terja poseben pristop z namenom, da bodo nekoč enakovredni državljani z vsemi pravicami in dolžnostmi. Osnovna vrednota naj bi bilo delo in s tem sposobnost državljana, da zasluži za svoje življenje in seveda za življenje svojih nepreskrbljenih družinskih članov. Torej bi tudi Romi morali zaslužiti to, kar dobijo. Morebiti bi z dodelitvijo statusa posebnega problema, Romom preko javnih zavodov, preko d.o.o.(na način invalidskih podjetij ?) omogočili 100 % delo delovno sposobnim Romom. S tem bi odpadle socialne podpore. Kot je bilo že omenjeno, so tudi Romi, ki si želijo iz skupnega kotla. Te je potrebno poiskati in jim omogočiti, da se zaposlijo in čim prej uresničijo svoje želje. Tem je potrebno pomagati, da pridejo iz romskega naselja in pokažejo, tako večinskemu kot romskemu prebivalstvu, da je to možno. Oni naj bodo za vzgled vsem in na njih moramo graditi. Poseben poudarek je potreben pri šolanju. V več kot treh desetletjih šolanja romskih otrok na bršljinski osnovni šoli lahko na prste preštejemo Rome, ki so dokončali osnovno šolanje, čeprav so verjetno na tej šoli najštevilčnejši v Sloveniji. Trenutno se bližamo številki 100 romskih otrok na tej šoli. Zaradi njihovega pristopa do šole so nehote otopeli tudi učitelji. Dajali so jim pozitivne ocene, da so končali vsaj nekaj razredov, saj so vedeli, da do konca osnovnega šolanja večina njih ne bo prišlo. Če so jim dajali negativne ocene in so morali razred ponavljati se je v naslednjem letu pojavljal problem zaradi razlike v letih med učenci. Razlika v letih, ter romska mentaliteta še vedno velikokrat prispevata k medsebojnim konfliktom. Vsa ta desetletja pa ni bilo nikogar, ki bi se poglobil, zakaj takšni rezultati glede izobraževanja in kaj storiti. Sprejetje romskega zakona ni nikakršen napredek. Zagotavljanje večjih sredstev za urejanje naselij ne zagotavlja odpravljanja težav, ki jih ima večinsko prebivalstvo z romskim. Zagotavlja jim le občutek, da mora država skrbeti za njih in ne oni sami zase. Kaj torej storiti? Si upamo zoperstaviti tistim, ki vsak poizkus nekega reševanja označijo za diskriminacijo ali segregacijo, ali bomo, pripravili rešitve, ki bodo vodile k izboljšanju tega, za nekatere hudega problema? Ali bomo z občasnimi ukrepi dušili žerjavico in komu drugemu prepustili gašenje velikega požara, ki lahko v prihodnosti izbruhne?

Silvo Mesojedec