Stranke in nestrankarske liste so v teh dneh zaposlene s sestavljenjem kandidatnih list, ki jih morajo vložiti najkasnje do 15. septembra na občinsko volilno komisijo. Nestrankarske liste in kandidati imajo še dodatno nalogo, in sicer v zahtevnem zbiranju podpisov volivcev, ki jih morajo prav tako zbrati 15.  septembra. Občinska volilna komisija bo nato do 21. septembra preizkusila in nato potrdila ali morda tudi zavrnila posamezne kandidatne liste in kandidate. Kdo bo nastopil na volitvah, bo tako znano šele 18. dan pred dnevom glasovanja, ki bo 10. oktobra. Zaradi aktualnosti na prvo stran ponovno vračamo spodnji prispevek, ki je bil sicer objavljen že junija.

Kako vložiti kandidaturo? Kdaj je potrebno to storiti? Koliko podpisov morajo zbrati volivci, v kolikor želijo vložiti nestrankarsko kandidaturo? Kaj ima z vsem tem Stanislav Holc iz Maribora? In kakšno je ozadje? Na ta vprašanja odgovarjamo v spodnjem prispevku.

Najpogostejši predlagatelj kandidatov za župana kot  tudi list kandidatov za občinski svet so politične stranke. Le-te to storijo v skladu s svojimi pravili. Vendar pa lahko to mimo volje političnih strank storijo tudi volivci sami. To storijo z zbiranjem podpisov volivcev.

Za vložitev kandidature za župana je potrebno število podpisov vsaj 2 odstotka od števila volivcev v občini, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah za župana. Za vložitev kandidature za občinski svet pa je potrebno število pospisov najmanj 1 % podpisov glede na število volivcev, ki so glasovali pred štirimi leti.

V Novem mestu – kjer je pred štirimi leti glasovalo 16.851 volivcev – je torej za vložitev kandidature za župana potrebno zbrati 340 podpisov, za vložitev liste kandidatov za občinski svet pa 170 podpisov.

Ker bomo v naši občini volili tudi romskega predstavnika ni odveč povedati, da lahko kandidaturo za predstavnika romske skupnosti vloži skupina najmanj 15 volivcev ali pa organ romske organizacije, ki ima sedež v naši občini.

Opozoriti velja, da je zadnji datum za vložitev kandidature 25. dan pred dnevom glasovanja. Ker mora od razpisa volitev do dneva glasovanja miniti najmanj šestdeset dni, lahko ugotovimo, da bodo imele stranke in volivci, ki želijo vložiti nestrankarske kandidature, dober mesec dni časa, da določijo kandidate oziroma zberejo potrebne podpise.

Ker je pričakovati, da bodo volitve enkrat oktobra, morajo tisti, ki želijo vložiti kandidaturo računati na to, da bo skrajni rok za vložitev kandidature nekje med 5. in 15. septembrom. (Z določitvijo dneva volitev je postalo jasno, da je datum 15. september.)

Ozadje sprememb

Sicer pa določba zakona o lokalnih volitvah, ki govori o potrebnem številu podpisov za vložitev nestrankarske kandidature dokaj burno zgodovino. Leta 2005 je državni zbor to število bistveno dvignil, nato je ustavno sodišče leta 2006 te spremembe razveljavilo, navsezadnje pa je državni zbor sprejel sedaj veljavno odločitev.

In ozadje vseh teh sprememb? Ob tem, ko na lokalnih volitvah določimo funkcionarje občinskih oblasti, imajo lokalne volitve tudi širši politični pomen.

Predstavljajo namreč nekakšen barometer priljubljenosti političnih strank v obdobju med dvema državnozborskimi volitvami. Lokalne volitve so velikokrat signal opoziciji, da je bodisi na dobri bodisi na slabi poti, za predsednika vlade pa je slab rezultat na lokalnih volitvah priložnost, da zamenja katerega izmed ministrov.

Ta obračun pa vedno nekoliko zamegli nastop nestrankarskih list in kandidatov. Le-ti namreč praviloma na lokalnih volitvah igrajo bistveno večjo vlogo kot na državnih.

Dobre primere, kako močne so nestrankarske liste najdemo tako rekoč povsod. Jankovič in Popovič sta župana, ki sta kandidaturo vložila s pomočjo zbiranja podpisov volivcev. V Novem mestu sta v mandatu 2002 – 2006 v občinskem svetu sedeli dve močni listi, Lista za Dolenjsko in lista Francija Koncilije, ki sta imeli po štiri svetnike. Poleg tega je imelo Društvo Novo mesto dva svetnika, enega svetnika pa je imela Športna lista. Skupaj torej 11 svetnikov. V mandatu 2006 – 2010 se je število nestrankarskih svetnikov zmanjšalo. So pa še vedno v občinskem svetu kar štiri nestrankarske liste, ki imajo skupaj pet svetnikov.

Moč nestrankarskih list nikakor ni pogodu političnim strankam vseh polov. Po drugi strani je res, kar je trdila tedanja vlada. Občinski sveti so zaradi velikega števila list imeli dokaj razdrobljeno sestavo. Novomeški občinski svet ima tako v svoji sestavi kar 13 različnih list. Poleg tega se po mnenju nekaterih za nestrankarsko listo včasih skrivajo določeni parcialni interesi.

Zato so politične stranke vseh polov poskušale omejiti možnost nastopanja nestrankarskih list s tem, da so zaostrili kriterije, pod katerimi je bilo moč vložiti kandidaturo. Po prvotnem zakonu o lokalnih volitvah je nestrankarsko kandidaturo lahko s podpisi vložilo 15 volivcev, ki so imeli stalno prebivališče v posamezni volilni enoti (oziroma občini, v kolikor, tako kot v primeru Novega mesta, občina predstavlja eno volilno enoto).

Za župana je bilo potrebno zbrati od 50 do 250 podpisov, odvisno od števila volivcev v posamezni občini. Se pravi, da je bilo vlaganje kandidatur dokaj nezahtevno naloga, ki je omogočala praktično vsakomur, da je nastopil na volitvah. .

Konec leta 2005 je državni zbor končno zaostril pogoje. Dvignil je število podpisov na dva odstotka vseh volivcev oziroma največ 2500. Določilo je veljalo tako za vložitev kandidatne liste za občinski svet kot za volitve za župana. V primeru Mestne občine Novo mesto bi to danes pomenilo, da mora neka nestrankarska kandidatna lista oziroma župan zbrati 567 podpisov volivcev, saj ima MONM nekaj čez 28 000 volivcev.

To pa je bila pravzaprav vsaj kar zadeva volitve v občinski svet dokaj absurdna odločitev. To bi namreč pomenilo, da mora neka lista pravzaprav zbrati več podpisov za samo vložitev liste, kot je potrebuje za to, da se uvrsti v občinski svet. Slovenska nacionalna stranka je v novomeški občini pred štirimi leti prejela samo 458 glasov, a je to zadostovalo za pridobitev enega mandata.

In tukaj je Stanislav Holc rekel Ne!

Zato ni presenetljivo, da je tik pred lokalnimi volitvami leta 2006 ustavno sodišče ugodilo pritožbi nestrankarskega svetnika Stanislava Holca iz Maribora in drugih pritožnikov, ki je zahteval razveljavitev te določbe.

Sodišče je Holcu ugodilo v tistem delu, ki se nanaša na na zbiranje podpisov za vložitev liste kandidatov za občinski svet v občinah, kjer se glasuje po proporcionalnem sistemu, ne pa tudi v občinah, kjer se glasuje po večinskem modelu, kakor tudi ne pri volitvah za župana.

To je nekoliko ohladilo parlamentarne stranke. 6. julija 2007 so tako sprejeli zaostritev kriterijev za kandidiranje, ki pa je vendarle nekoliko razumnejša od prvotne namere. Po novi ureditvi je potrebno število podpisov le še 1 % od števila volivcev (oziroma 2 odstotka v primeru volitev za župana). In to ne od vseh volivcev, ampak samo glede na število tistih, ki so glasovali pred štirimi leti.

Rezultat te odločitve bo bržkone v tem, da bo na volitvah sicer nastopila manj list kot pred štirimi leti, vendar bo obenem še vedno ohranilo (nestrankarsko) pestrost občinskih svetov.

V Sloveniji namreč na splošno velja, da so ženske v političnih organih slabo zastopane. Zato je državni zbor je leta 2005 sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi je uresničil določbe četrtega odstavka 43. člena ustave v zvezi z zagotovitvijo enakih možnosti med spoloma pri udeležbi v političnem življenju na lokalni ravni.

Predlagatelji kandidatnih list na lokalnih volitvah morajo odtlej upoštevati zakonsko zahtevo po enakopravnem zastopanju obeh spolov na kandidatnih listah. Navedena sprememba zakona zahteva od predlagateljev, da na kandidatne liste uvrstijo najmanj 40 % kandidatov vsakega od spolov, pri čemer morajo biti v prvi polovici na kandidatni listi kandidati zapisani izmenično.

Vendar bo ta rešitev v celoti uveljavljena šele na rednih lokalnih volitvah leta 2014. Zakon namreč določa prehodno obdobje, kjer postopno zvišuje kvoto, ki jo morajo upoštevati predlagatelji kandidatnih list. Prehodno obdobje traja dva mandata in zahteva nižji odstotek vsakega od spolov ter t. i.  nepopolno zadrgo, to je, da je vsak tretji kandidat drugega spola (moški – moški – ženska ali ženska – ženska – moški).

Tako bodo morali predlagatelji na naslednjih lokalnih volitvah jeseni 2010 zagotoviti najmanj 30 % kandidatov vsakega od spolov (pred štirimi leti je bilo potrebno na liste uvrstiti vsaj 20 % žensk), pri čemer bodo morali kandidate v prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično najmanj vsakega tretjega kandidata po spolu.

V novomeškem občinskem svetu je od 30 občinskih svetnikov 9 žensk: Mojca Novak (LDS), Elizabeta Horvat (SDS), Ana Bilbija (DeSUS), Martina Vrhovnik (SLS), Marija Zupančič (NSi), Cirila Surina Zajec, Darinka Smrke, Jasna Šinkovec (samostojne), Dušica Balažek (predstavnica romske skupnosti).

Preberite še:

Kako bomo volili (1): Kdaj bodo volitve?

Kako bomo volili (2): Kako vložiti kandidaturo?

Na vprašanje ni moč dati nedvoumnega odgovora, saj je možnih datumov namreč več, odločitev pa mora sprejeti predsednik državnega zbora.

Letošnje lokalne volitve bodo sicer najverjetneje potekale na eno izmed nedelj v prvi polovici oktobra. Glede na zakon o lokalnih volitvah je prvi možen datum sicer že 22. avgust, zadnji pa 17. oktober. Pričakovati pa je, da bodo volitve potekale enkrat oktobra. (Naknadna opomba: Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je v petek, 23. julija 2010, razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volitve se opravijo v nedeljo, 10. oktobra 2010.  Za dan razpisa volitev, torej za dan, ko začno teči roki za volilna opravila, npr. določanje kandidatov za župane in člane občinskih svetov, dajanje podpore kandidatom oziroma listam kandidatov, razgrnitev volilnih imenikov, vložitev kandidatur ipd., se šteje ponedeljek, 9. avgust 2010, to je 63 dni pred dnevom glasovanja. Dugi krog volitev bo skoraj zagotovo potekal 24. oktobra. )

Zakon določa, da o tem, kdaj bo potekal prvi krog lokalnih volitev odloči predsednik državnega zbora. Pričakovati je, da bo prvi mož slovenskega parlamenta Pavel Gantar akt o razpisu volitev podpisal konec julija ali v začetku avgusta.

Od objave odloka do samih volitev mora namreč preteči najmanj 60 in največ 90 dni. Po zakonu o lokalnih volitvah so volitve lahko izvedene najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo (ali drug prost dan) pred potekom štirih let od prejšnjih volitev v občinske svete. Ker so bile prejšnje volitve v občinske svete izvedene 22. oktobra 2006, bi bile volitve torej možne na katero koli nedeljo od 22. avgusta do 17. oktobra. Vendar je zelo verjetno, da bo Gantar za prvi krog volitev določil eno izmed možnih nedelj v oktobru, se pravi, da bodo volitve 3., 10. ali pa 17. oktobra 2010. Vsaka drugačna izbira bi bila presenečenje, saj bi to pomenilo, da bi se volilna opravila začela že krepko v času poletnih dopustov.

Drugi krog volitev za župana – v tistih občinah, kjer v prvem krogu noben kandidat ne dobi absolutne večine – razpiše Državna volilna komisija. Zakon določa, da je drugi krog volitev izpeljan najkasneje 21 dni po prvem krogu.

Prihodnjič: Proporcionalni volilni sistem za občinske svet in večinski volilni sistem za župana

Sami udeleženci delavnic bodo na različnih lokacijah v okolici Novega mesta na interaktiven način ob pomoči strokovnih mentorjev iz prve roke izvedeli vse, kar je potrebno vedeti o snemanju filma. Guruja filmske umetnosti, Janez Lapajne in Rok Biček , bosta izvedla filmsko delavnico PoEtika 2009 – občasno akademijo za raziskovanje umetnosti filmske režije pod okriljem produkcijske hiše Triglav film. Udeležeci bodo z uporabo vrhunske filmarske opreme posneli kratki film, ki bo predvajan v sklopu projekcij, v katerih bomo lahko uživali vsi.

Na Muzejskih vrtovih se dobimo že v četrtek, 27. avgusta na večeru mladih, ki nam bo postregel z vrsto nekajminutnih filmov mladih novomeških ustvarjalcev. V petek, 28. avgusta se zopet srečamo na Muzejskih vrtovih, kjer se bomo predajali novomeškim klasikam kot so Milice in pa raznoraznim dogodivščinam Mame Manke. Sklepni večer bo v soboto, 29. avgusta, ko bo čas za štiri premiere presenečenja, takoj za projekcijo končnega rezultata udeležencev filmske delavnice.

Da bo celo Novo mesto zaživelo v filmskem duhu, se bodo na različnih lokacijah odvijale številne aktivnosti. Vse informacije o le-teh je moč najti na www.klapa.si.