Novomeščanka Katja Keserič Markovič, članica Društva oblikovalcev Slovenije, deluje kot samostojna ustvarjalka in svetovalka na področju industrijskega oblikovanja. Z oceno odlično je diplomirala pri profesorju Saši J. Maechtigu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani – smer industrijsko oblikovanje. Oblikuje pohištvo, keramične in steklene predmete, svetila, ukvarja se tudi s celostno grafično podobo, oblikuje logotipe, tiskovine in plakate in še marsikaj lahko preberemo v njenem predstavitvenem katalogu. Katja je tudi ilustratorka. Decembra lani sta skupaj s pisateljico Ivanko Mestnik v novomeški Čajarni predstavili knjigo Ema hoče v svet.

Začniva s tvojim zadnjim uspehom, nagrajenimi ilustracijami pravljice Ema hoče v svet, ki je dobila posebno priznanje ter nagrado za besedilo in ilustracije na mednarodnem natečaju za otroško in mladinsko knjigo v Avstriji. Kako je knjiga nastala?

Osnova za nastanek knjige so bili kar razpisni pogoji natečaja, torej zunanja spodbuda, ne pa navdih in spontano ustvarjanje. Z avtorico besedila in menoj kot ilustratorko je bilo potrebno medsebojno usklajevanje, spodbujanje in iskanje motivov. Na koncu sva bili obe zadovoljni. Nastala je knjiga za otroke, v kateri se besedilo in ilustracije lepo dopolnjujejo, kar je opazila tudi žirija, ki je v knjigi prepoznala umetniško vrednost.

Z novomeško pisateljico Ivanko Mestnik nisi sodelovala prvič. Pravzaprav tvoje sodelovanje z njo sega že v osmi razred osnovne šole, ko si ilustrirala njeno knjigo Kara. Kam segajo tvoji začetki?

Vedno sem rada in veliko risala. Pri štirih letih sem recimo celotno knjigo Volk in sedem kozličkov upodobila kar na steni v spalnici staršev.

V osnovni šoli je mojo nadarjenost opazila učiteljica v tretjem razredu Marija Berginc, ki me je odpeljala k likovnemu krožku. Od takrat sem znanje pridobivala v različnih delavnicah. Pod mentorstvom Branka Šustra sem oblikovala scenske postavitve za različne prireditve, sodelovala pri nastajanju časopisa Najča. Konec osnovne šole pa je prišla Kara. Vse se je začelo bolj iz »heca«, saj ni nihče verjel, da bo knjiga res zaživela. In je. Letos pa je doživela še ponatis.

Po več kot desetletju ti je Mestnikova zaupala ilustracije svoje nove knjige Tam gori za našo vasjo, ki govori o vaški dediščini, katere del je tudi bratomorna vojna. Kako si se vživela v ta svet?

Vloga ilustratorja je, da poudari zgodbo in jo nadgradi, ne glede na temo knjige.

Vojna tematika je v tej knjigi predstavljena skozi različne življenjske zgodbe tako zmagovalcev kot poražencev. Risbe zato niso smele poveličevati zgolj ene strani, temveč so morale ohranjati ravnotežje. Liki so morali biti enakomerno zastopani, postavljeni v resnične situacije (beg, strah, obžalovanje, žalost), brez simbolnih vrednosti.

Čeprav moja generacija pozna vojno bolj iz filmov in knjig, sta meni o tem veliko pripovedovali babici. Ena je izhajala iz učiteljske in partizanske, druga iz velike kmečke in zelo verne družine s Primorske. Obup, strah in trpljenje sta izkusili obe, vendar zato nista nikoli obtoževali nasprotne strani.

Najbrž ti je bilo veliko lažje pri ustvarjanju ilustracij za otroško knjigo Ema hoče v svet. Kako je potekal ustvarjalni proces?

Tehnika in podoba ilustracij morata ustrezati bralcem. Če je bila Tam gori za našo vasjo namenjena mladini, je Ema napisana za otroke. Prva je bila bolj realistična in narisana s črnilom, druga domišljijska, ki sije v barvah. Proces dela pa je bil pri obeh enak, le zadnja je zahtevala več časa in potrpljenja. Ema je bila namreč oblikovana dvakrat in ilustrirana trikrat. Najprej za natečaj, potem so bile slike narejene v drugačni tehniki in potem še tiste, ki jih vidimo danes v knjigi.

Ilustracije omogočajo bralcu intimno razmerje z besedilom. To je še posebno pomembno za otroško literaturo, kajne?

Vsak, ki je kdaj bral otroku, ve, kako pozorno si ogleduje risbice. Vsakič, ko se predolgo zamudite na eni strani, mu postane dolgčas, saj si je sliko že ogledal. Obratno se zgodi, če je besedila premalo in so ilustracije preveč kompleksne za hiter ogled. Zato je še kako pomembno razmerje med besedilom in sliko. To seveda velja za predšolske otroke.

Zdi se, da si Emo oblikovala tudi skozi oči svoje petletne hčere.

Neja je moj največji navdih in kritik obenem. Ima namreč vse tisto, na kar pozabimo, ko odrastemo – iskrenost, ustvarjalnost, spontanost, domišljijo. Kot navdih za knjigo Ema hoče v svet je bil dogodek izpred kakšnega leta, ko se je navdušila nad risanko, v kateri je vila dobila krila. Vsa navdušena jih je želela imeti tudi ona, zato sva jih naredili iz kartonaste škatle. Nataknila si jih je na rame in odšla v sobo. Pa pride nazaj razočarana: »Mami, a veš, da ne letijo!« Avtorica besedila je motiv s krili spretno nadgradila v svoji zgodbi o Emi, kar se je lepo ujelo z razpisno temo natečaja.

Po končani gradbeni šoli si se vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Kdaj si začutila, da ti je bliže racionalnost industrijskega oblikovanja kot svoboda grafičnega, ki je bil pravzaprav tvoja prva izbira?

Na svoje delo ne gledam kot na izražanje sebe, temveč kot na poklic kot vsak drug. Po srednji šoli sem tehtala med matematiko, gradbeništvom in akademijo. Takrat mi je bila velik vzor Novomeščanka Suzi Bricelj, duhovita in zame najizvirnejša ilustratorka. Fino se mi je zdelo, da bi lahko cele dneve risala in ustvarjala, zato sem se vpisala na smer Vizualne komunikacije. A so mi pobožno željo in velike ambicije zatrli že v kali. Recimo, eno od vaj kompozicije sem morala ponoviti 41-krat, preden sem lahko projekt oddala.

Zato se mi je zdelo veliko bolj premišljeno zamenjati smer študija, za katerega sem imela dobro tehnično predznanje.

Kakšno znanje ti je dala akademija?

Akademija je predvsem ustanova, ki ti da nekakšen okvir, znotraj katerega gradiš lasten slog in način dela. Meni je dala možnost, da se učim pri nekaterih znanih slovenskih in tujih oblikovalcih – Tanji Pak, Juretu Miklavcu, Roku Kuharju, Stevu Diskinu.

Diplomirala si pri profesorju Saši J. Maechtigu, ki ima svoj znameniti plastični kiosk razstavljen v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Diplomirala si z odliko, za diplomsko nalogo si izbrala oblikovanje stekla.

Diploma je zaključek nekega obdobja; jaz sem si izbrala steklo. Vendar ga nisem obravnavala po oblikovni plati, temveč skozi stroške in dobiček. Želela sem prikazati, kako pomembna je ustrezna oblika izdelka. Stekleno vazo sem z različnimi načini reza spremenila v steklenico, skledo in servirni krožnik. Tako sem iz enega izdelka dobila celoten asortiment.

Po diplomi si nameravala iti na izpopolnjevanje na Finsko, pa so drugačne življenjske odločitve prekrižale tvojo pot v tujino. Poročila si se in ostala v Novem mestu. Se ti zdi, da si lahko uspešen oblikovalec, ne da bi se šel izpopolnjevat v tujino, kjer je oblikovanje bolj razvito in tudi cenjeno?

V času študija sem sodelovala na različnih mednarodnih delavnicah in konferencah, luč Orion je dobila mednarodno priznanje in je bila razstavljena v Milanu. Danes moji izdelki romajo po sejmih in razstavah po vsej Evropi.

Svet je z internetom in dobrimi komunikacijami postal tako majhen, da ne potrebuješ več fizičnega potovanja. Lahko je to dodatna izkušnja. Še vedno pa je oblikovanje delo, ki ga opraviš najprej za mizo (skice) in potem v delavnici, ko izdelaš model ali prototip. V tem primeru je Novo mesto krasen kraj.

Odločila si se za pot samostojne ustvarjalke in svetovalke na področju industrijskega oblikovanja. Najbrž si se pri tem srečala s številnimi ovirami.

Vsak začetek je težak, še posebej, če si v stroki, ki skorajda ne zaposluje. Znajti se moraš sam. Nekateri ostanejo v družinskih podjetjih, drugi postanejo učitelji. Jaz sem se odločila za status samozaposlene v kulturi. Zaradi kakovostnega in prepoznavnega dela sem dobila status samozaposlene v kulturi in pravico do plačevanja prispevkov. Za začetek je bila to zelo dobra popotnica.

Kako si prišla do naročnikov?

Vsak dan sem pisala elektronsko pošto in pošiljala svoje predstavitvene mape. Tedaj sem se lotila oblikovanja lastne kolekcije nakita. Tako sem imela izdelek, ki sem ga zasnovala od ideje do izdelave in promocije. Nakit je bil naprodaj in od dvajsetih kosov so le trije ostali neprodani. Po enem letu pa sem dobila tudi prve naročnike – najprej Spino, potem Begrad, nato Nolik …

Pozornost medijev si zbudila na ljubljanskem pohištvenem sejmu leta 2008, ko si razstavljala kopalniško oprema iz kerrocka, zaradi česar si bila povabljena v oddajo TV Slovenija Ars 360, imela pa si tudi intervju v reviji Delo in dom, v katerem si razložila svoje poglede na kopalniško opremo.

Mislim, da to nikakor ni bil moj najboljši projekt. Vendar se medijem v danem trenutku izdelki zdijo zanimivi, zato jih objavijo. Seveda pa to ni nikakršen pokazatelj odličnosti, ampak gre bolj za promocijo oblikovalca.

Največje priznanje za oblikovalca sta najbrž obstoj na tržišču in zadovoljstvo uporabnika. Posebno veselje za oblikovalce je, če se naročnik vrne. To prav gotovo velja za tvoje sodelovanje z metliško Kolpo.

Za njih delam zelo specifične izdelke, pri katerih pride do izraza estetska, ne pa uporabna vrednost. V serijski proizvodnji zaradi visokih stroškov ne bi nikoli zaživeli. Zato so omejeni le na nekaj kosov ali so narejeni kot prototip. To so predvsem atraktivna svetila ali veliki kopalniški bloki. Njihova glavna namena sta promocija materiala (v tem primeru kerrocka) in prikaz možnosti predelave.

Oblikovala si tudi pohištvo. Kakšne so tvoje izkušnje s slovensko pohištveno industrijo?

V Sloveniji je zelo težko dobiti delo, zato si vesel kakršnega koli projekta. Nekateri izdelki potem zaživijo, nekateri ostanejo samo na papirju. Značilno za naša pohištvena podjetja je, da raje delujejo kot podizvajalci in le redko premorejo razvojne oddelke. Raje kot da bi uporabili svoje znanje, kopirajo kose tujih proizvajalcev. In takšnega razmišljanja pri nas ni malo.

Kaj meniš o nasvetu, da je za mladega oblikovalca bolje, da se loti oblikovanja stikal kot pa pohištva?

Tudi jaz še vedno raje oblikujem drobne predmete – posodo, kozarce, pručke, police, male kuhalnike, torbe. Takšni izdelki so laže obvladljivi, saj je izdelava prototipov hitrejša in lažja. Pohištvo pa je kompleksen kos, tudi stroški razvoja so večji.

Z oblikovanjem otroškega pohištva imaš boljše izkušnje. Verjetno zahteva oblikovanje takega pohištva poseben pristop?

Oblikovanje za otroke je zahtevno zaradi varnostnih predpisov. Otroci hitro rastejo, zato mora pohištvo rasti z njimi. V tem smislu sem oblikovala rastočo posteljico, ki jo otrok uporablja od rojstva do šestega leta starosti. Poleg tega sem sodita še stolček in organsko oblikovana mizica.

Oblikovala si tudi keramično posodo, ki predstavlja preplet modernega industrijskega oblikovanja in tradicionalnega rokodelstva. Tudi tvoje punčke na lesenih žlicah kažejo naslonitev na slovensko kulturno dediščino.

Kulturna dediščina je zelo dobra osnova za oblikovanje pojma slovensko oblikovanje. Finci, ki veljajo za mojstre oblikovanja, črpajo ideje iz preteklost in se naslanjajo na tradicijo. Mene je področje starih predmetov vedno zanimalo – starinska oblačila, skodelice, doma sem imela celo zbirko starih likalnikov (od tistega na oglje, litoželeznega z vstavkom, do prvih plastičnih v 60-ih letih). Veliko mojih izdelkov se vrača po ideje v preteklost, tako embalaža za med, police, pručke in pladnji iz kerrocka, lesen nož za odpiranje pisem …

Na eni strani oblikuješ predmete za široko uporabo, na drugi zelo specifične izdelke za ultralahka letala. Zakaj se lotevaš tako različnih projektov?

Predvsem zaradi radovednosti in želje po učenju. Vsak projekt je zgodba zase, pa čeprav oblike istega izdelka preigravaš vedno znova in znova. Začneš z raziskovanjem, kaj, kako, ali obstaja že kaj podobnega. Ko si odgovoriš na ta vprašanja, se lotiš opazovanja: kako posamezniki uporabljajo izdelek, kakšne so pasti in napake, ki jih delamo pri rokovanju. Napišeš si pravi mali scenarij, kako poteka proces od prvega srečanja s predmetom, fizičnim stikom, ne nazadnje tudi, kam ga pospravimo. Potem pa sledi skiciranje, modeliranje, dokler ne uloviš tiste najbolj preproste ideje, ki te preseneti s kako se tega nisem najprej domislil.

Zaradi raznovrstnosti se dela nikoli ne naveličaš.

Imaš vzornike?

Vzorniki so nesmiselni, saj vsak išče svojo pot. Mi je pa všeč delo oblikovalk Helle Jongerius in Patricia Urquola, ki imata tipičen ženski pristop k oblikovanju. Prva izdeluje unikatne izdelke s pomočjo industrijske proizvodnje, išče napake, ki nastanejo v tehnologiji, in jih potem poudari kot dekoracijo. Druga je vsestranska oblikovalka in deluje na vseh področjih – od torb, sedežnega pohištva do kopalniških armatur.

Z industrijskim oblikovanjem se najbrž ne da preživeti, zato se ukvarjaš tudi z grafičnim oblikovanjem. Ti je to izražanje blizu ali ti je potrebno zgolj zaradi preživetja?

Od industrijskega oblikovanja v Sloveniji živi le majhno število oblikovalcev in studiev. Veliko srečo imam, da lahko vsake toliko časa naredim tudi kak izdelek, vendar je glavni vir zaslužka grafično oblikovanje. Lažje dobiš naročnika, večja je kreativnost pa tudi vložki v izdelavo tiskovin so manjši.

Katere grafične projekte si uresničila?

Dolenjcem so mogoče najbolj poznani logotipi za Teden cvička, Slofolk in Gostilno pri Belokranjcu, nova podoba brezplačnika Novi medij, ilustracije knjig pa promocijski material za podjetje Begrad.

Nekaj časa si pisala tudi strokovne članke za slovensko oblikovalsko revijo Klik. Kaj je rdeča nit tvojih razmišljanj o oblikovanju?

Kar nekaj časa sem pisala članke o oblikovanju. Zajemala sem vse teme od spornega oglaševanja, materialov, škodljivosti potrošništva … Posvečala sem se tudi oblikovanju v gospodarski krizi in iskala razloge, od kod nekaterim izdelkom takšen uspeh. Poznavanje razmer, razvoja, trendov so osnova za oblikovanje. Zato je nujno združevanje teorije in prakse.

Pri oblikovanju predmetov igrata pomembno vlogo uporabna in estetska vrednost. Kateri pripisuješ večji pomen?

Angleščina ima za oblikovanje zelo dober izraz, design. Ta se razume bolj kot načrtovanje in ne kot umetniški izraz. Oblikovanje bi zato opisala kot dejavnost, ki tehnične, ergonomske, psihološke kriterije (vse, kar je merljivega) prevaja v obliko. Kadar pa se vsi dejavniki poklopijo, so skladnih oblik, takrat pa lahko tudi povsem tehnični izdelek postane umetniška skulptura (Starck, ožemalec limon, Maechtig Kiosk 69).

Nedavno je izšla knjiga oblikovalca in sodnega izvedenca za oblikovalsko stroko Saše Urukala Odločitev za odgovornost – o oblikovalski etiki in oglaševanju. Za kakšno odgovornost in etiko gre?

Knjiga se loteva problematike grafičnega oblikovanja, ki gre danes prek vseh meja dobrega predvsem zato, ker je tudi oblikovanje podvrženo volji kapitala. Podjetja, korporacije uporabljajo agresivne promocije, da bi dosegle svoj cilj – konkurenco, prepoznavnost, boljšo prodajo. Uporabljajo tako goloto, namigujejo na spolnost, zame najbolj sporna pa je uporaba otrok v oglaševalske namene. Pri tem mislim predvsem v tiste namene, ki izkrivljajo pogled. Recimo oglasi, v katerih se otroci navdušujejo nad hrano, ki povzroča debelost.

Kako pa je z etiko v industrijskem oblikovanju?

Industrijsko oblikovanje je preigravanje vedno istih oblik. Etika se kaže v predvsem v kakovosti izdelka. To pomeni, da ta ne izključuje nobenega uporabnika (otroka, starejšega, invalida), da je ergonomski, da je narejen z mislijo na reciklažo, da uporablja kakovostne in trajne materiale.

Kakšne so smernice za oblikovanje v prihodnosti?

Lahko bi rekla, da so pobarvane »zeleno in modro«. Oblikovanje bo moralo vedno bolj iskati nove načine recikliranja, skrbeti za zmanjševanje embalaže, iskati energijsko učinkovite izdelke, usmerjene k porabniku in njegovim resničnim potrebam. To nam ne bo uspelo brez splošnega prevrednotenja življenja v in brez visoke, »modre« tehnologije, ki je že danes izredno pomembna, leta 2050 pa bo stvar preživetja. Rešitve pa so za uporabnika lahko zelo preproste in didaktične: klasično pipo oblikujemo tako, da jo nadgradimo z merilnikom porabe vode, v trgovino odnesemo star papir in dobimo nov zvezek.

S katerimi projekti se trenutno ukvarjaš?

Oblikujem celostno grafično podobo za slovenske galerije in muzeje (natečaj ministrstva za kulturo), snujem novo otroško knjigo, oblikujem brezplačnik Novi medij in zbornik Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Dolenjske, snujem pa še vratno in okensko okovje, stol in torbo.

(Pogovarjala se je Alenka Lubej.)

Fotografija Boštjan Pucelj

RAZ: O! Hetaire! Vsakič, ko te vidim, mi nehote vzbudiš potrebo po dvojnem ex-presu.

ODOR: Velikokrat je čar potrebe prav manko potešitve, o, hetaire, a se ti tokrat spet prav rad odzovem z željo, ki je ista tvoji. Vstopiva.

RAZ: Počakajva še malo zunaj. Usedla se bova za tisto mizo v kotu. Jo vidiš? Tam, poleg tiste starejše gospe v temnosivi obleki, ki ji nekoliko preveč razkriva njene otečene gležnje.

ODOR: Naj bo tako. Počakaj, samo malo, preden se usedeva. Ženička te je očitno videla, kako strmiš v njeno razkritost. Hetaire, daj, glej kam drugam, saj vendar vidiš, da se ji kava razliva, ko s težavo preklada svoje noge pod mizo.

RAZ: Vidim, da se muči. Tudi jaz sem zjutraj imel podoben razplet dogodkov, ko sem poskušal brati časopis, obenem pa kuhati turško kavo. Po par vrsticah sem postal tako razburjen, da sem zapadel v nekakšno čudno zamaknjenost, nakar sem z gobo moral drgniti prepečene ostanke kave s šporheta.

ODOR: Kaj pa je takega pisalo?

RAZ: Bral sem o morebitnem premeščanju zapornikov iz ameriškega zapora v Guantanamu. Zastal sem pri izjavi ameriškega veleposlanika, v kateri zatrjuje, kako bi ta premestitev pravzaprav bila nekakšen vrhovni odsev človekoljubja ter kako je vsak namig na stično depešo, na kateri celoten dogovor sloni, popolnoma odveč. Namreč to, da sprejemamo zapornika z namenom zagotovitve srečanja našega premiera z ameriškim predsednikom naj ne vsebovalo nikakršne tehtnosti. Neumnost! Sprašujem se, od kdaj je nekdanje trgovanje v naturalijah prevzelo obliko trgovanja s človeškim življenjem. Mar ni to nekakšno perverzno izvajanje biopolitike? Kdaj je življenje zapornika postalo valuta? Ne morem si pomagati, da ne bi pretresel tega novodobnega odnosa do posamičnika. Misliš, da ta neuvidevnost izvira iz ‘kazni’ kot take?

ODOR: Počakaj, počakaj. Očitno se te je stvar res dotaknila, ampak nisem prepričan, da ti povsem sledim. Sicer priznam, da ne poznam tega primera v podrobnosti, tako da ne morem soditi o besedah katerega koli vpletenega, ampak če te razumem, praviš, da besede veleposlanika glede te premestitve ne morejo biti kaj drugega kot neumno prikrivanje dejstva, da je zapornik uporabljen kot sredstvo trgovanja, valuta. Zakaj praviš takemu govorjenju neumnost in ne preprosto laž? Ali se ti zdi, da je danes povsem nemogoče, da stvar ne bi bila prav taka, kot jo opisuje veleposlanik, človekoljubna? A so vedno in povsod nujno na delu izkoriščevalski mehanizmi, ki človeško življenje rabijo za različne politične strategije? Zakaj se ti to dejstvo zdi tako samoumevno, da je vsako zanikanje tega dejstva nič drugega kot neumnost?

RAZ: Hja, laž, neumnost, resnica in tako naprej. Resda je ta posamičen primer lahko popolnoma obskuren in v odnosu do razumevanja statusa sodobnega posamičnika verjetno tudi premočrten, toda zakaj se potemtakem tovrstno trženje kar naprej odvija? Morda ga samo jaz vidim v tej luči, a oba veva, da temu ni tako. (Odor ga postrani pogleda, Raz ne opazi in nadaljuje) V današnjem obdobju je »biti vpet v kolesje« velikega pomena. Jaz menim, da je temelj te potrebe moč najti v domeni samoumevnega, kajti šele skozi samoumevnost, ki se nam vseskozi prikazuje, je možno čutiti vpetost. Transfer zapornika – izraz človekoljubja?! Seveda! Vskočimo vsi skupaj! Zakaj pa ne?! Življenje zapornika, posameznika, je prepuščeno prikritemu razčlovečenju, ki ga v zadostni meri lahko najdemo že v rutiniziranem sistemu kaznovanja. To se išče, to se, v nazoru, meni nič tebi nič, tudi od nas zahteva.

ODOR: Strinjam se s tabo, da je biti vpet v kolesje, v neke družbene, kulturne odnose, odnose moči itd. bistvenega pomena za posameznika. In danes ni to nič manj res, se mi zdi, kot je bilo res vselej. Mogoče, še več, človek sebe niti ne more misliti kot nevpetega v odnose. Kaj vendar bi človek izven tega sploh bil? Ampak tvoj ton mi da misliti, da ti to vpetost v celoti vidiš kot bistveno izkoriščevalsko, zasužnjevalsko. To očitno ne more biti res oziroma je za človeka, ki ga določajo odnosi, v katerih je, precej tragično! Ne predstavljam si, da imajo vsi primeri človekoljubja, ljubezni, prijateljstva, solidarnosti v ozadju te izkoriščevalske odnose moči. Je posamičnik, kot mu praviš, res povsem neimun? Smo res na vseh ravneh vpeti v to zgodbo? Če je morda sistem kaznovanja res videti prav to, izkoriščevalski, kar meni, mimogrede, ni tako samoumevno očitno, zakaj se ti zdi, da sega tako daleč izven meja institucij kaznovanja, da praviš, da smo tudi mi vpeti v iste mehanizme?

RAZ: Dober si poslušalec, hetaire, to ti moram priznati. Preden nadaljujem s svojim pobesnelim žlobudranjem, bi rad samo omenil, da naju notri čaka prosta miza. Še pokadim svoj tobak z okusom vanilije, če smem, pa se premestiva na toplo. Mimogrede, vidim, da se je najina muza uspela politi s kavo. Kelnar ga bo naj… (vtem natakar odpre vrata, si živčno prižiga cigareto, ko pogleduje proti mizi v kotu)

ODOR: Polila se je s kavo, ki ji tako ali tako ni bila dobra. Ni bila več mlada, ko je pred desetletji prvič okusila projo. Okus kave, si predstavljam, ni bil odslej nikoli pravi, če ni bil natanko enak okusu kuhanega praženega ječmena in cikorije. V štiridesetih letih ni minilo jutro, da ne bi z možem dne začela s skodelico te vroče dišeče črnine. Kolikokrat je bila možu tako ljuba osvežitev med košnjo, kolikokrat so vztrepetale otroške oči, ko jo je za večerjo postregla z mlekom in žganci. Kolikokrat je v zadnjih letih z njo bridko pogrela najlepše spomine na pokojnega soproga! Kako naj se ta Illy espresso meri z nečim tako velikanskim, se vprašam! Da, vem, kaj si misliš, ko me tako gledaš. Ne morem, da si ves čas ne bi slikal podob o življenju ljudi, ki jih srečujem, čeprav le bežno. Vse to so čiste utvare, ampak samo ena majhna podrobnost je dovolj, en gib, da me odnese v svet, ki je do tega giba moral pripeljati. In ravno to sem morda prej imel v mislih, ko sem te spraševal, ali niso odnosi, v katere smo danes vpeti, velikokrat vse kaj drugega kot zgolj izkoriščevalsko vzvodje, ki nam ne pusti dihati. Vonju praženega ječmena ne more priti do živega nobena institucija, nobena vseprežemajoča struktura. Proja in cikorija bosta dišali v najtemnejšem in najbolj zatohlem kotu koncentracijskega taborišča.

RAZ: Počasi, počasi. Sicer me veseli tvoja poetična zanesenost, toda sprva bi rad odgovoril na tisto tvojo opazko pred nekaj trenutki, še preden si se ti usedel na svoj majavi stol, jaz pa na ta udoben kanape. (z nasmeškom pogladi po naslonjalu kanapeja) Govoril si o odnosih, kot da bi si bili istega rodu. Morda so. Jaz osebno menim, da izvirajo iz enega in istega izvora, samoljubja. Aristotel bi to imenoval sebičnost, toda njegovo pojmovanje je ostrejše, morda preostro za nas kristjane ob prostem času. Veseli me tvoj smeh. Namenoma sem rekel ‘ob prostem’ času, in to ravno zato, ker smo navajeni te priložnostne moralnosti. Da!, iz sebičnosti sledi. S tem ciljam na preteklost našega preljubega Zahoda, v katerem so “Stari” bili vsaj toliko fer, da so svoje bipolarno predalčkanje dobrega in zlega, krivih in nedolžnih, pravičnosti in pristranskosti izvajali z mero entuziazma, četudi povsem zaslepljeno, v imenu transcendence itd. Enako so počeli tudi anti, kljub temu da niso poznali tovrstnega razvrščanja; podobno, kot si to ti maloprej pričaral ob vživljanju v eksistenco najine elegantno zaobljene muze, mitično, namreč. Sedaj pa k izkoriščanju. Izkoriščanje je morda preostra označba tega, kar hočem izpostaviti, saj je stvar v dobršni meri recipročna. Samoumevnost je namreč tista razjeda, ki sleherniku napoveduje privid izkoristka. Pozor, govoriva o večini, kajti vedno boš imel ljudi, ki vidijo in se sprašujejo, čemu to. Čemu potemtakem dolgujemo to sodobno idiotsko držo, ki nam koncept kaznovanja poskuša približati v nazoru, ki si ga zaslutil, torej v nazoru ‘znova kot vselej’? In to na način, ki ustreza bolj napovedi nogometne tekme kot pa ideološki represiji. Glede na to, da se koncept kaznovanja giba skupaj z gibanjem posamezne družbe, bi bilo zanimivo postaviti najino gospo v sodobno taborišče. Zamisli si njeno spominjanje na pražen ječmen in cikorije …

ODOR (ga prekine): Vsekakor bi ga tudi tam duhala!

RAZ (se z usločenim hrbtom skloni proti Odoru in ga prime za nadlaket): Počakaj, zamisli si njeno spominjanje na pražen ječmen in cikorije, kako se odvija v zaporu, kjer bi se represija potikala v brezimnem, brez telesnega kaznovanja, brez mučenja, z izvajanjem katerega so oskubljali človekov jaz v preteklosti, temveč z bolj inovativnim pristopom zamejevanja jaza. V takšnem vzdušju bi oklepanje nekdanjega zapornika za neko vrednoto, ki bi mu omogočala beg iz psihofizične izčrpanost in s tem trenutek pridiha pristnosti, v tem primeru nadomestilo nekakšno mlačno tavanje, ki po mojem mnenju ni več dostojno naziva življenje. Vzemi si trenutek za razmislek, jaz bom pa ta čas stresal vrečko s sladkorjem. Navada je železna srajca.

ODOR: Le stresaj, a prosim, opiši mi še, o kakšnih brezimnih načinih zamejevanja jaza govoriš.

RAZ (sladkor nasuje v kavo, prazno vrečko prepogne ter jo skuša stlačiti v hlačni žep): Preden nadaljujem, bi rad samo še enkrat opomnil na dejstvo, da se pogovarjava o širokopoteznem razumevanju kazni, ki v navezi na kazensko pravo in politiko posameznih zaporov upodablja topološko shemo, v kateri se intimizacija kazni izgrajuje ter podrobneje diferencira. Vse oblike kaznovanja se utemeljujejo v njegovem skrajnem izrazu, koncentracijskih taboriščih. Zato me je tudi predramil dotični članek, v katerem je govor o zloglasnem zaporu, ki stoji v kubanskem zalivu, saj to ni nikakršen zapor, temveč sodobno taborišče. »Svet ne ve, da ste tu. Lahko vas ubijemo in nihče ne bo vedel,« so bile besede marinca, sledeč pričevanju enega od preživelih angleških ujetnikov arabskega rodu, ki so ga pred nekaj leti s štirimi prijatelji pomotoma zajeli Američani. »Svet ne ve, da ste tu! Ste brez imena!« bi lahko razumeli ta vzklik. Skratka, to ti hočem dopovedati, ples med krivdo in kaznijo je strogo preplet v dialektično igro, ki se odvija od vekomaj. V srednjem veku so mučitelji mučili v imenu Boga, mučenci so čutili in hkrati dojemali mučenje v imenu Boga; oboji so stali pred domnevno božjim obličjem. Kazen je imela svoj groteskni smisel. V času vladavine Marije Terezije so celo izdali dekret, ki je prepovedoval prelivanje krvi med izvrševanjem kazni, namreč, tako da so morali iznajti nove oblike brezmadežnega nanašanja bolečine. Ta prečudovita domišljija! Podobno imaginativno razgibanost so imeli tudi Nemci. Sistematično, brez odvečnih tegob so samoumevno izvrševali nesmiselna mučenja taboriščnikov. Toda pretresiva to nesmiselnost. Slutim, da je v obeh primerih vladala nekakšna pošastna struktura, ki je v svojih grozodejstvih imela jedro. Navsezadnje ni čudno, da so skoraj vse žrtve tega časa nosile v srcu vpeto krivdo, ki bi z današnjega vidika, vidika nas, ki s čistimi rokami zremo v krvavo preteklost, bila absurdna.

ODOR: Rekel si, da se kaznovanje utemeljuje v pojavu koncentracijskih taborišč. Nasprotno menim, da princip kazni deluje in se vzpostavlja na neki drugi ravni, ki predhodi instituciji. Najprej vidim kazen bistveno zvezano s krivdo, obe kot dve strani istega kovanca. Ampak biti kriv ni zgolj našitek na tvoji zaporniški obleki, da si kriv, ne izveš na sodišču. Krivda v mojih očeh ni toliko krivda za, kot je krivda pred. Kazen, kolikor ni le zunanja, kolikor je kazen, ki jo vzameš nase, je druga plat krivde pred. Ta pred pa kaže na tisto instanco drugosti, ki je nujna, da dialektika krivde in kazni sploh steče. Kriv si pred tisto alteriteto, ki te utemeljuje, ki legitimira vsako tvoje vrednotenje. In pred to alteriteto tudi nase sprejmeš kazen. Govoriš, hetaire, o srednjeveški božji instanci, pred katero človek stoji, pred katero je mučen. V religioznih okoliščinah srednjega veka je bila ta alteriteta, o kateri govorim, zunanja, tisti Bog nad vsem in vsemi. Nato je bilo Bogu dano umreti, legitimacijska instanca je bila povlečena notri v individuum, v 20. stoletju tiste drugosti ni nikjer več bilo, in te drugosti ni niti danes. Ko je Bog mrtev, je vse dovoljeno, vse prepovedano, predvsem pa, in to ti hočem povedati, nič kaznivo. Pojem kazni se je izpraznil. Enako je s pojmom krivde. Kaj danes sploh pomeni pravična kazen?! Kaj pomeni, da si kriv? Kaj utemeljuje tvojo krivdo, za koga nosiš križ? Mislim, da sem ti že govoril o Etty Hillesum, tisti nizozemski judinji, ki je med vojno prostovoljno odšla za svojo družino v Auschwitz, da bi jim stala ob strani. Šla je za njimi, čeprav je imela srečo, da je ni bilo doma, ko so nacisti prišli po njene. In njen je tisti, meni tako strašen – saj veš, deinós – stavek: če bog ne more pomagati nam, moramo mi pomagati njemu. V najskrajnejšem, najbolj zbanaliziranem izrazu institucionalnega kaznovanja, nacističnem taborišču, kjer je mnogim bog dokončno umrl, kjer so ga mnogi sami pokončali, tam je za Etty bil pomoči potreben, najbolj človeško živ, in še vedno absolutna legitimacijska avtoriteta, tisto drugo, ki kaže dobro, ki je tvoje in več kot ti, isto, kar je bil Sokratu njegov dajmon. In Etty nacistična nalepka, da je kriva, ni bila nič več kot samo to. Etty je lahko kriva samo pred tem njenim bogom, ki pa ni njeno osebno božanstvo, ampak absolutna drugost znotraj nje. Ni kriva pred nacisti in zanjo njihova kazen ni njena kazen. Lahko jo trpinčijo, lahko jo izsesajo vsega, lahko jo ubijejo, to ne bo njena kazen. Kazen v kontekstu, v katerem so legitimacijske avtoritete navidezne drugosti, v kontekstu golega samonanašanja, v času relativizma in vseobsegajoče arbitrarnosti, ni nič kaznivo. Ni krivde in ni kazni.

RAZ: (Raz potegne prepognjeno vrečko iz žepa ter jo začne mečkati med prsti. Odor začudeno pogleda v kos papirja, zmaje z glavo, si podpre brado ter se ponovno zazre Razu v obraz) Jaz menim, da krivde ni, če ni krivda pred absolutnim drugim bodisi z velikim bodisi z malim d. Absolut pomeni prav to: vpetost v popolno harmonijo, ki podtalno prednjači posameznikovim kretnjam v to ali v ono smer. Paradoks leži v stanju posameznega bivajočega, ki je človek. Sile, ki sočasno z našimi dejanji določajo naš položaj v tej božanski shemi, se ne glede na to, ali smo storili umor ali pomagali pri porodu, popolnoma, brez kakršnihkoli motenj, absorbirajo v prej omenjeno kolesje. Težava je seveda v tem, da brez metafizične opore v transcendenci mi te vpetosti ne moremo zaužiti, kljub temu da smo njen oposameznjeni del, ki ga poganja. Paradoks se nadaljuje tudi danes, v tem prečudovitem postideološkem obdobju, ki namesto poravnave z, kot si rekel, absolutom v nas, začenja novi pošastni ciklus, ki bo morda še razsežnejši kot doslej. Dotikava se istega jedra, s tem ko govoriva o absolutu, ki ni ne krščanski ne judovski niti islamski, temveč vseprežemajoča praznina.

ODOR: Pri Zevsu, da res! Ampak praznina, ki je občutena in, navidez paradoksno, pa vendar, vsebine polna!

RAZ: To me veseli. Tvoj primer mlade Elly bi rad pobratil s Kafkovim Josefom K., ki je bil prav tako obsojen brez procesa, brez vzroka, zgolj pred neko postavo, ki ni njegova, pred katero ni kriv. Poosebljanje procesa zahteva razosebljanje osebe. V tem razcepu zašepeta čisti drugi.

ODOR: Ker krivda, če je res krivda, ne rabi procesa! Ista je s svojo kaznijo.

(V tišini še sedita tam nekaj minut, vsak zazrt nekam v tla. Potem se spogledata, nato pa se začneta prerekati glede plačila računa. Raz ga ni hotel plačati.)

Avtorja: Maric Kastelec in Uroš Milič

Zapiranje ljudi v različne ustanove je v Sloveniji, namesto da bi bil izginjajoč, vse večji problem. Od lanskega poletja, ko se je, predvsem z namenom opozoriti na nepravilnosti delovanja socialnovarstvenih in kazenskih zavodov, izoblikovala aktivistična skupina IZ-HOD, se vse bolj razrašča dvom o delovanju tovrstnih ustanov pri nas. A medijska izpostavljenost očitno še ni dovolj za konkretne spremembe. Skupina IZ-HOD je poleti organizirala 667 kilometrov dolg pohod po domovih za starejše, zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, prevzgojnih domovih, kjer so se udeleženci pohoda srečevali s prebivalci ustanov in tam zaposlenimi. Nemalo teh, predvsem psihiatričnih bolnišnic, je obisk zavrnilo, ponekod so vodilni svojim uslužbencem celo prepovedali kakršno koli sodelovanje z IZ-HODOM. Vprašamo se, zakaj, kaj nam prikrivajo, česa se bojijo. Gibanje IZ-HOD se zavzema za ukinitev zaprtih ustanov, kjer naj bi se ljudi zdravilo, a se jih namesto tega travmatizira. Spodbujajo tudi nadomeščanje ustanov z manjšimi skupnostmi, ki so namesto na robu družbe znotraj nje. S tem stališčem se strinjata tudi Boris Koprivnikar iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. Na ta način bi oskrbo in življenje ljudi, ki so sedaj zaprti v klinikah in različnih domovih, dvignili na bolj humano in dostojanstveno raven. Skupina je naletela na močno nasprotovanje psihiatrov in vodstev tovrstnih ustanov. Podprla jih ni niti varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik. Težava je tudi v tem, da se na ljudi, ki so zaprti, preprosto pozablja, vsaj dokler so nekje daleč, za zidovi zavoda. Tudi v Novem mestu imamo zapor, o katerem se nikoli ne vprašamo, ali so razmere v njem dostojne človeka. Leta 2009 ga je obiskala prav varuhinja človekovih pravic in v poročilu zabeležila precej nepravilnosti, zgodba pa se s tem konča. Tudi pri nas obstajajo nemočni ljudje, ki se jih obravnava predvsem kot družbeno breme. Zakaj je temu tako in kaj se v resnici dogaja, smo vprašali Moniko Bohinec, predstavnico skupine IZ-HOD.

Kaj, če sploh kaj, se je spremenilo od lanskega poletja, ko ste s skupino IZ-HOD izvedli pohod po slovenskih zavodih in ustanovah (tudi zaprtega tipa), s katerim ste skušali opozoriti na problematičnost obstoja socialno varstvenih institucij? V Novem mestu, recimo, se o tem ni prav veliko govorilo, čeprav je tudi tu zapor. Dlje od časopisnih novic ni prišlo. Je akcija tudi drugod naletela na gluha ušesa?

Težko oz. neprijetno vprašanje, ker je v Sloveniji žal tako, da se ne spreminja dosti, sploh pa ne hitro. Ni se kaj dosti spremenilo. Še tisti ljudje, ki so se sami pripravljeni aktivirati, t. i. civilna družba, ne dosežejo kaj dosti. V sistemu socialnega in zdravstvenega varstva, te naše akcije nimajo odločujočega vpliva. Spremembe se dogajajo na ravni posameznikov, nekaj ljudi smo celo preselili iz ustanov. Sedaj obstaja skupina IZ-HOD, na katero se obračajo številni posamezniki, ki so jim kršene različne pravice v ustanovah. Vendar pa je IZ-HOD neformalna skupina, kar pomeni, da pogosto nima moči. Sistem socialnega varstva je naravnan tako, da nikakor ne omogoča samostojnejšega in dostojanstvenega življenja izven ustanov. Dosti pa je tudi takih, ki nas kličejo in nas nadirajo prek telefonov, češ kaj se gremo: »Moja stara mama je zelo zadovoljna v domu za stare, ker je dementna in mora biti zaprta, drugače ne gre!« Posledično se kaj konkretnega ne more spremeniti. Več se je začelo pisati in govoriti o dezinstitucionalizaciji, o pretirani institucionalizaciji. Pri nas je namreč institucionalno varstvo prevladujoče in skoraj edino, imamo izredno močno psihiatrijo. Sicer pa sem sedaj začela delati pri zasebni nevladni organizaciji, na neprofitnem zavodu, v katerem organiziramo in izvajamo socialno oskrbo za tiste, ki so se v času akcije IZ-HODA preselili. Mučimo se, zelo je težko, problemi so s financiranjem. Povsem legalno in obvezujoče za državo lahko pri nas deluješ le kot ustanova, le tako dobiš dovolj denarja. Vsak človek, ki je v kakršni koli stiski, bi moral biti financiran individualizirano, glede na svoje želje in potrebe. Takšnega načina razmišljanja in financiranja pa pri nas ni. Nekdo rabi več, drugi manj, nikakor pa ne vsak enako. Še za drobiž, s katerim pokrijemo osnovne stroške življenja za takšnega človeka v naši organizaciji, se moramo pogajati z občino. Občine so namreč dolžne financirati življenje človeka v socialno varstveni instituciji, za skupnost oz. stanovanjsko skupino, ki jo imamo, pa ne. Trenutno imamo probleme že s tem, kako prepričati določene občinske funkcionarje, da je življenje izven institucije možno in koristno za vse ljudi.

Vendar pa že obstajajo tovrstne stanovanjske skupine, ki funkcionirajo?

Pri nas obstaja mnogo stanovanjskih skupin, ki delujejo v okviru nevladnih organizacij ali pa so enote posebnih socialno varstvenih zavodov. Vendar, kot sem prej omenila, zmeraj so težave s financiranjem, stanovanjske skupine niso prehodnega značaja, velikokrat postajajo majhne institucije z nedemokratičnimi odnosi znotraj njih. Načeloma se ukvarjamo z istimi težavami, kot so se pred leti.

»Težave kot pred leti« – po besedah psihiatra Slavka Ziherla je to napaka Iz-hoda. Problemi, kakršni so bili, naj bi povsem izginili že pred 20, 30 leti, psihiatrija je napredovala, delavci so usposobljeni, živimo v demokraciji, ljudje sami izbirajo ali bodo zaprti ali ne … Kje je potem sploh težava?

Najprej ločimo dve stvari. Eno so psihiatrične bolnišnice, drugo so socialno varstveni zavodi, kot so domovi za starejše, vzgojni in prevzgojni zavodi, posebni socialno varstveni zavodi … Takšna institucija zavzame človekovo življenje v celoti, od jutra do večera. Psihiatrična bolnišnica pomeni neko določeno obdobje, dva, tri, štiri tedne ali več. Tam ljudje ne živijo, poleg tega gre za bolj medicinsko usmerjeno institucijo. Razlika je tudi v zakonodaji, ena spada pod socialno varstvo, druga pod zdravstvo. Psihiatrične bolnišnice bi morale biti prostor, kjer se zdravi človekova duša, pomoč ljudem v duševni stiski, psihiatrija kot znanost in stroka izvira iz tega. Kaj se je pa zgodilo potem? Apartheid, ločevanje norcev in zapiranje v norišnice. Zavod Hrastovec velja za zadnjo postajo v Sloveniji, tja gredo tisti, s katerimi se naj ne bi dalo več ničesar narediti. To seveda ni res, ampak takšna je splošno priznana resnica.

Kaj sploh pomeni zdravljenje pri nas? Ko slišim Ziherlove izjave, mi postane slabo. On točno ve, o čem govorimo, točno ve, da se da delati drugače, da se že dela drugače v tujini. Ampak od tega imajo dobiček. Od zdravil in pacientov. Moramo razumeti, da psihiatrična bolnišnica pomeni stavbo, kjer je recimo od 200 do 600 ljudi. Kako poteka proces, ko se nekomu »zmeša«? Se vam zdi, da pomaga, ko te zvežejo, ti dajo zdravila, naslednjih nekaj dni sploh ne veš več, kje si in kaj se dogaja, poleg tega, da več nisi človek, ampak si bolnik, pacient. Nimaš več proste volje odločati o svojem življenju. Ja, res so dali deset let nazaj rešetke z oken, niso pa odstranili prisilnega zdravljenja, vezanja v prisilne jopiče, človek nima pravice odkloniti zdravil, ki so pravzaprav droge za doseganje miru v ustanovi. Največji zločin je to, da vsi pravijo, da se drugače ne da – zaradi različnih razlogov. Lepo vas prosim, poznamo tisoče načinov drugačne ravnanja, četudi z istimi finančnimi sredstvi.

Potem je pojasnilo, na katerega naletimo v večini ustanov, namreč da je premalo sredstev za boljše ravnanje, zgolj izgovor?

To je čisti izgovor. Sredstev je dovolj, če so pravilno razporejena. Ziherl pravi, da je danes demokracija, da je vse drugače. To je laž. Večina ljudi, s katerimi govoriš, bo povedala podobno kot jaz: institucije puščajo grozne, travmatične izkušnje oz. vtise. Nekaj jih bo reklo nasprotno, nekaterim je bolje tam. Vendar ko začneš raziskovati, ugotoviš, da je to posledica njihovega stanja pred prihodom v ustanovo, ki je bilo še slabše. Ljudje gredo na psihiatrijo, ker nimajo za kurjavo, recimo. Ker nimajo za hrano. Ne gre samo za duševno stisko, gre za preživetje.

Kako je mogoče priti v psihiatrično bolnišnico, če nisi bolan oz. v kliničnem stanju, ki bi to zahtevalo?

To sploh ni problem. Te vzamejo. Če te poznajo, pa sploh. Na to temo so delali tudi poizkuse, recimo znanstveniki, ki so se dali hospitalizirati, potem pa niso več mogli priti ven. Psihiatri in psihiatrinje pri nas, tudi Bojan Zalar, recimo, ki je glavni v Ljubljani, so prepovedali svojim zaposlenim, da bi se udeležili akcij Iz-hoda. Gre za izjemno močan lobi, ne vem, kako je to v Sloveniji sploh možno. V Italiji, recimo, so se psihiatri in delavci v ustanovah sami pritožili, da na tak način ne morejo delati, da so metode neprimerne, nečloveške. Poiskali so druge koncepte dela in oblike pomoči. V Angliji se je pritožila politika. Pri nas se nihče. Naša varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik, ki je psihiatrinja, skrbi za pravice psihiatrov, ne za pravice ljudi. Absurd.

Dobro, govoriva o stroki. Kaj pa ljudje, ki nimajo vpogleda, ki se ne spoznajo, zakaj ne govorijo o tem, zdi se, da ta težava nikogar ne zanima, dokler so norci in zločinci nekje daleč stran.

Zdi se mi, da si, sploh če gre za stare ljudi, večina sploh ne predstavlja drugega. Tisti, ki so na vozičku, ali pa osebe z demenco, z duševnimi motnjami …, bi lahko živeli drugače. Bolj svobodno in dostojanstveno. Ampak to je očitno nepredstavljivo, tudi ko razložiš, da je vse samo stvar drugačne organizacije sistema, pomembno je biti v skupnosti, ni treba, da so nekateri izolirani v norišnicah na robu civilizacije. Kot rečeno, nekateri to razumejo in nas podprejo, drugi nas kličejo po telefonu in se kregajo z nami. Največkrat tisti, ki ne vedo, kaj bi rekli, pravijo, da mi ne vemo, kaj se dogaja, da nimamo pojma, čeprav imamo mogoče več realne prakse kot kakšen psihiater, ki že dvajset let dela. Doba, ki jo psihiater preživi z enim človekom, je namreč zelo majhna, od pet do sedem minut na obisk.

Vrniva se nazaj. Mi lahko bolj podrobno razložiš koncept prehodne stanovanjske skupine? Kako je sploh mogoče odpraviti zapiranje ljudi v strogo ločene objekte?

Gre za stanovanje, garsonjero, kar koli …, kjer ljudje živijo in imajo možnost pomoči na domu. Se pravi, nekdo je tam, ki dela za njih. Govorimo o ljudeh, ki potrebujejo podporo predvsem, ko imajo določene težave, običajno ne rabijo veliko, morda celo to, da jih vsi pustijo pri miru, nočejo še več strokovnjakov okoli sebe. Včasih sicer potrebujejo zdravniško pomoč. Bistvena je prehodnost teh skupin, do katere je sedaj nemogoče priti. Osnovni namen je, da človek, ki pride iz psihiatrične bolnišnice ali institucije, preživi neko obdobje (pol leta, leto) v skupini, v kateri vidi, koliko je sposoben za samostojno življenje oziroma koliko podpore potrebuje. Tam ima na voljo osebje, ki mu pri tem pomaga. Po tem obdobju naj bi človek sam živel dalje, seveda še vedno z možnostjo podpore na malo drugačen način. Stanovanjske skupine obstajajo, ustanovijo se prek javnega socialno varstvenega razpisa, s katerim imamo nevladne organizacije ogromno problemov. Drugo pa je, da niso prehodne, ker ljudje tam začnejo za stalno živeti. Tako skupina postane na pol institucija. Trudimo se, da bi postale prehodne, se pravi, da jim jaz po določenem času pomagam najti lastno stanovanje in vse, kar rabijo za naprej, osebni načrt za življenje, delo …, dokler ne zaživijo samostojnega življenja.

Še en problem je to, da pri nas ni stanovanjske politike. Ne da ni urejena, sploh je ni, za nobeno ranljivo socialno skupino, niti za mlade, brezdomce … Posledično ne moreš najti stanovanja, ljudje ostanejo tam, kjer so, dokler se rešitev ne pojavi sama oziroma si jo nekako izboriš.

V tujini recimo zapirajo zavode in selijo ljudi neposredno v neprofitna stanovanja brez prehodnega obdobja, kjer jim dajo vse tisto, kar nujno potrebujejo. Ali pa rešujejo težave celo na domu. Primer: osamljena zakonca, žena bolnica z demenco, mož invalid – preuredijo jima dom tako, da nemoteno prebivata v njem in jima omogočijo bolniško oskrbo. Pravega primera prehodne stanovanjske skupine iz tujine pa ne poznam.

Kaj pa dejstvo, da ljudje nočejo, da bi živeli »norci med nami«. Kot rečeno, to že v osnovi večini ni predstavljivo. Zakaj se bojimo ljudi, ki prihajajo iz institucij?

Zanimivo pri tem vprašanju je, da že takoj izhajamo iz stigme, iz tega, da je nekdo manj vreden. Ali pa iz strahu, oboje je posledica institucij. Lahko bi imeli recimo skupine v centru mesta, kamor bi ljudje lahko prišli po pomoč. Ampak še vedno bi bili to ljudje znotraj centra, ki bi se jih tisti na ulici bali. Sicer pa še zdaleč niso vsi zaprti, dosti jih je tudi med nami, ki sicer nimajo urejenega življenja, se pa nekako znajdejo. V šali jim pravim »svobodni norci«, po navadi pa so to klošarji, posebneži na ulicah …, ljudje, ki so bili v preteklosti celo cenjeni, jemali so jih kot popotnike, modrece, zdaj so pač nori. Gotovo je, da institucije povečujejo stigmatizacijo in strah, a dejstvo je, da gre za ljudi, grozno mi je sploh govoriti na takšen način. To so osebe s težkim življenjem za sabo, ko slišiš te zgodbe, se ne čudiš, da je človek nor, ampak se čudiš, da je sploh še živ. In v trenutku, ko pride do takšne osebne stiske, ti psihiatrična bolnišnica ne pomaga, samo travmatizira te. Pospravijo te, zunanji svet ne ve več zate in obratno. Jasno je tudi, da zdravila ne zdravijo v tem primeru. Ni čudežnih tablet, so samo droge, ki pomagajo ohranjati takšno stanje.

Če bi v osnovi to reševali s socialnim pristopom, ne zgolj z medicinskim, bi bilo morda drugače. Pomembno je, s kom se človek druži, ali ima hišne ljubljenčke, ima prijatelje, sorodnike, kakšni so odnosi, kakšne hobije ima, kako se zabava … Ni raziskave, ki bi dokazovala pozitiven učinek tablet na zdravljenje, so samo poskusi. Enako je z elektrošoki. Poznam ljudi, ki so doživeli po 30 elektrošokov – če to ni fašistoidni sistem …

Kakšno je stanje v zaporih? Po vsem tem bi pričakovali, da se resnične oblike nasilja dogajajo šele tam.

Dolgo nisem vedela, kaj naj odgovorim na to vprašanje, ampak zdaj vem: tudi to je katastrofa. Vemo, kje so največji kriminalci, ostali so po zaporih. Morda ker so kaj ukradli, kaj prešvercali … Takih je približno 80 %. Ne bom rekla, da se spoznam na zapore, sploh ne, zagotovo pa obstaja tudi tu boljši način ravnanja, ker je sedaj jasno, da zapor ne popravi človeka. Ena alternativna možnost je družbeno koristno delo. Vsekakor bi zapornikom morali omogočiti vsaj pogostejši stik s svojci. Težava je predvsem osnovni namen pripora, ki sedaj temelji na tem, da človeka stre. Včasih so ljudje v zaporu že eno leto prej, preden jim sploh dokažejo krivdo, če sploh jo.

Kaj pa popravni domovi za mlade? A ni to pravzaprav največji problem, začetna postaja »večnih prestopnikov«? Najstniki, ki padejo v situacijo, zaradi katere so zaznamovani vse življenje. O tem je pisal že Igor Karlovšek pred leti v romanu Gimnazijec, v katerem opisuje življenje v Radečah. Zanimivo je, da je bil Karlovšek nagrajen za roman, nihče pa ni vzel tega, kar knjiga pripoveduje, kot opozorilo na resne težave.

Po eni strani imaš prav, po drugi ne. Reforma resocializacije, ki se je izvedla pred 30 leti, se je namreč predvsem v domovih za mlade, v večini kar uspešno. Resnična katastrofa je to, kar je ostalo. Radeče in Planina. Jaz osebno sem z IZ-HODOM obiskala Radeče konec lanskega junija in moram povedati, da je bila to najbolj šokantna izkušnja v življenju. Fantje hodijo po dvorišču v lisicah, ni enega računalnika, prepovedani so mobiteli, ne smejo se iti družabnih iger … Tukaj vidimo, da je institucija zaprta tudi, če ima odprte oddelke, kljub temu je izolirana psihično, socialno, regionalno, na milijon načinov. Zaprt oddelek je samo ena izmed stvari, ki delajo institucijo zaprto.

Goffman pravi, da ne obstajajo totalne institucije, da obstajajo samo take, ki imajo elemente totalnih, npr. nadzor, kaznovanje … Radeče so totalno totalna institucija. To je huje od zapora. Tam vsaj veš, da boš nekoč prišel ven, tu se ti kazen še zvišuje, dobivaš črne pike in ostajaš zaprt. Tam se kopiči ogromno jeze na račun ravnanja, povzroča se strašna škoda na mladih. V Radečah imajo v kleti varovani del – samice, velike kvadratni meter in pol. Tja greš, ko narediš pizdarijo. To pomeni, da si nekoga grdo pogledal ali se sporekel s kom od osebja, se stepel in podobno …

Institucije se od znotraj niso spremenile niti pol toliko, kot se splošni družbeni napredek kaže navzven. Normalno, vsaka banka danes zgleda lepše, vsaka ustanova je na pogled prijetnejša, imajo lepše wc-je, bolj prijazno osebje …, princip delovanja pa je ostal isti. Še vedno imamo gobavišča, norišnice …, kakor koli olepšujemo.

In kam potem izginejo ti ljudje, če jim sploh uspe kdaj priti od tam?

Naprej v druge zavode, v zapore. Mogoče celo kdo zares pobegne, ne vem. Kar se tam dogaja, je grozljivo. Imajo različne oddelke: odprti, polodprti oddelek in oddelek za intenzivne individualne obravnave. Tisti v polodprtem se sprehajajo v lisicah, tisti na odprtem nimajo niti dostopa do svoje sobe, vse ključe ima paznik. Ostalih sploh ne vidiš.

Večina teh ljudi, ki jih srečujem in so bili ogromno let institucionalizirani, so začeli prav tam, v Radečah in Planini. Ne vem, kaj je smisel tega, prevzgojni dom naj bi dal mlademu človeku neke oprijemljive temelje za naprej, naučili naj bi ga obvladovanja jeze, spoprijemanja s čustvi. Tam pa je vse popolno nasprotje.

Kakšno vlogo ima pri tem psihiatrija? Prej sva govorili o moči, ki si jo lasti. Kaj bi lahko storili, pa tega nočejo, in obratno?

Če bi hoteli, bi lahko pomagali. Sprašujem se, kaj jih pri tem ovira. Dobiček, občutek pomembnosti, moči, ker nosijo belo haljo? Ne razumem jih. Govorijo eno in delajo drugo. Če ni rešetk, zavod še ni odprt. Tudi to, da ne uporabljajo več prisile, je laž. Mojo prijateljico, ki je doživela to na lastni koži dve leti nazaj, so takoj zvezali, čeprav ni ogrožala nikogar. Prisila je rutina. Nočem kriviti ljudi, ki so tam zaposleni, institucija je mehanizem, ki jih v to sili, drugače ni možno. Ko smo bili v Hrastovcu, sem šla skozi objekt. Srečala sem 15 ljudi. Samo ustavila sem se pri vsakemu, že to je bilo pol ure. Če si zaposlen tam, lahko porabiš dve ure samo za to, da vse pozdraviš, preden sploh prideš do pisarne. Naporno je delati že s petimi ljudmi hkrati, kaj šele s sto. Vsi ljudje pa niti ne potrebujejo enake oskrbe. Ampak bolnišnica recimo dobi ogromno vsoto denarja na bolnika samo za tisti čas, ko mu postavljajo diagnozo in za bivanje tam.

In kako zgleda pomoč organizacij, kot je vaša, tam, kjer imajo boljše možnosti za delo?

Ljudje potrebujejo različne stvari. Nekateri želijo živeti v organiziranih oblikah bivanja, kot so na primer stanovanjske skupine, nekateri hočejo biti sami. Nekomu je dovolj že samo, da greš z njim na kavo in ga poslušaš, moje terensko delo je med drugim tudi, da na dva tedna obiščem nekoga, ki to potrebuje. Ljudje lahko živijo sami povsem normalno dve leti, potem pride kriza in takrat interveniraš. Občasno je potrebna zdravniška pomoč in v tistem trenutku poskrbiš za to. Delo z ljudmi mora biti fleksibilno, odprto. Niso vsi ekstremni primeri.

Kaj bo naslednji korak gibanja IZ-HOD in kdo pravzaprav sodeluje pri tem?

Glede na to, da se stvari res počasi premikajo, bo verjetno potrebna še kakšna akcija. Sprva smo se nameravali umakniti iz javnosti, sedaj vidimo, da tega ne moremo storiti, ker stvari ne gredo naprej. Pri IZ-HODU so študentje in študentke, zaposleni v nevladnih organizacijah na različnih področjih, zaposleni s Fakultete za socialno delo, zelo pomemben del so uporabniki, ljudje z izkušnjami. Nekateri so nas spremljali na pohodu po ustanovah in sodelovali na okroglih mizah, kar je pomembno, saj so lahko povedali, kaj se dogaja in kaj ni prav iz prve roke, ne da bi jih čakala kazen.

Iz zavoda Hrastovec ste spravili človeka, ki je živel v različnih institucijah celo življenje. Kako vam je to uspelo?

Je eden izmed tistih, ki so začeli v mladinskem domu in nadaljevali v prevzgojnih domovih. Potem se je samo še nadaljevalo, dolga leta je bival v socialnovarstvenem zavodu Hrastovec in zadnji dve leti v drugem posebnem zavodu. Med tem je doživel vse oblike »zdravljenja«, od elektrošoka, prisilnega jopiča do močnih uspavalnih tablet. Sam, dokler ni na eni izmed okroglih miz med Iz-hodom vstal in glasno povedal, da hoče ven, da hoče v Ljubljano, sploh ni pomislil, da je drugačno življenje zanj mogoče. Potem smo se seveda zavzeli zanj, ampak smo se pošteno namučili. Če danes hočeš priti iz tovrstne ustanove, ne glede na to, ali si šel tja prostovoljno ali prisilno, je malo možnosti. Ven smo hoteli spraviti štiri ljudi, za kar se nas je greblo petnajst z različnimi statusi in močmi, s celim gibanjem za sabo. Če si sam, se lahko samo ubiješ ali poskušaš pobegniti. Ko prebivalec odprtega tipa zavoda izrazi željo, da bi odšel, kar je formalno sicer mogoče, mu tam povejo, da on še ni sposoben za samostojno življenje. Če gre za mladoletnika, to rečejo staršem, seveda si tudi oni potem ne upajo posegati v proces. Seveda pa vsak, ko vstopi v institucijo oziroma v socialno varstveni zavod, podpiše neke papirje, ki so kasneje varovalka za institucijo.

Fotografiji Luka Prijatelj

“Kulinarika je naš velik potencial. Letni časi nam omogočajo nuditi gostom živila dodatnih vrednosti. Na primer nabiranje gozdnih jagod ali jurčkov, ki jih lahko sveže čez uro že vključimo v ponudbo. Preveč se uporabljajo uvožena živila, zanemarja ali spregleda se darove, ki nam jih nudi regija. Le združiti bi bilo treba moči mnogih akterjev, a žal vsak posameznik gleda le nase,” pravi Damjan Fink, osemindvajsetletni Novomeščan, ki ga je že kot otroka močno zaznamovala kulinarika. Kakor se lahko le ženska preda moškemu, pove o njem njegovo dekle Tanja Kos, se je Damjan kot človek z dušo in s telesom uklonil opojnosti kuhinje. Vodi številne kulinarične projekte, je direktor Zavoda Okus in pobudnik za razvoj regijske kuhinje. Prisega na okus podeželja in smernice letnega časa, to kombinacijo pa želi prenesti na krožnike naših restavracij in gostiln. Je priznan in uspešen kuhar ter človek, ki s svojo energijo in z norimi idejami združuje ljudi in ustvarja dinamične poglede na kuhinjo.

Kje in kako se je začela tvoja kuharska kariera?

S kuharsko kariero sem najbrž začel že kot otrok, ko sem staršema kaj (za)kuhal po njuni končani službi (smeh). Zares se je začelo po končani Srednji gostinski šoli v Novem mestu, ko sem se zaposlil v Termah Krka in končal še dveletno šolanje za gostinskega tehnika. Znotraj podjetja sem prehajal od Šmarjeških in Dolenjskih Toplic do Otočca, kjer sem s 1. julijem 2008 z odprtjem gastronomsko fotografske razstave pomlad – poletje na gradu Otočec poslovil.

Odločitev za poklic kuharja, še posebej pri fantih, ni ravno najbolj običajna. Kdo te je navdušil?

Moja starša. Oče je mojster za mesnine, mama speče najboljši kruh. Ob takih vzornikih in učiteljih je bila odločitev za srednjo gostinsko šolo razumljiva. Očitno imam to v sebi.

Zatem si se odpravil na izobraževanje oz. izpopolnjevanju v Kobarid. Zakaj ravno tja?

V Kobaridu, natančneje pod kobariškim Stolom, je znamenita gostilna Hiša Franko, gastronomsko središče, ki jemlje iz okolja, v katerem živi in dela. Ana Roš in Valter Kramar svojim gostom ponujata mojstrovine okusov. Tu sem nabiral znanja in izkušnje ter osvojil tisti kanček, ki mi je v kuharski praksi manjkal – detajl okusa.

Kaj naredi dobrega kuharja?

Kuhati z veseljem, obvladovati kuharske tehnike ter veščine ni dovolj. Biti kuhar zahteva odprto in komunikativno osebo, ki prisluhne svojemu gostu in dobavitelju. Z gostom moraš biti nenehno v stiku, saj je njegovo mnenje nadvse pomembna usmeritev k zadovoljevanju njegovih želja. Nikakor ne smeš biti samovšečen.

Kakšna je tvoja filozofija hrane?

Meni osebno je pomembno spojiti okus podeželja in smernice letnega časa ter to spojino edinstvenih okusov modernizirati.

Kakšna je hrana v slovenskih restavracijah, gostilnah? Dobra ali slaba?

Slovenci, ki se prehranjujejo v restavracijah in gostilnah, zelo dobro vedo, kaj je dobra hrana; presneto dobro ločujejo oziroma ločujemo med dobrim in slabim. Slovenci si ne želimo gostiln ali restavracij, v katerih imaš na izbiro vse mogoče jedi, ki pa ne sodijo ne v sodobno restavracijo ne v kakovostno domačo gostilno. Dobre so tiste, ki so specializirane in temeljijo na regijski hrani.

Kaj pa naša regija?

Tudi mi imamo idealne priložnosti, da bi gostom ponudili kakovostno lokalno hrano, a je ne. Kot regija bomo zelo težko uspeli, čeprav imamo na tem področju idealne možnosti, da se zunaj regije predstavimo kot enotni. Kulinarika je naš velik potencial. Letni časi nam omogočajo nuditi gostom živila dodatnih vrednosti. Na primer nabiranje gozdnih jagod ali jurčkov, ki jih lahko sveže čez uro že vključimo v ponudbo. Preveč se uporabljajo uvožena živila, zanemarja ali spregleda se darove, ki nam jih nudi regija. Le združiti bi bilo treba moči mnogih akterjev, a žal vsak posameznik gleda le nase.

Katera je tipična dolenjska hrana?

To so jedi z ražnja, odojek, jagenjček, ribe iz Krke, seveda tudi divjačina, kot sta jelen in divji prašič, pa teletina in govedina. Seveda ne smemo pozabiti na zelenjavo, trenutno so to stročji fižol, bučke, zelje ter seveda gobe itd. Imamo širok spekter živil, ki so na voljo, a jih ne znamo izkoristiti.

Do sedaj sva govorila o hrani, ki naj bi bila na voljo v naših restavracijah oz. gostilnah. Kako pa se Slovenci prehranjujemo doma?

Mislim, da se v domačih kuhinjah, posebej na podeželju, še vedno kuha »po domače«. Jemo jedi, ki so vezane na letni čas, torej sezonsko hrano, in stremimo k doma pridelani hrani. Tu se mi stvari zdijo še zelo čiste, torej čistih okusov.

In ravno te »čiste okuse« bi želel prenesti tudi na jedilnike gostinske ponudbe?

Natančno to. Prav v tem bi morali iskati smernice za razvoj. Na jedilnikih bi morala biti hrana brez umetnih sestavin, temelječa na regijski in sezonsko pridelani hrani.

Omenil si projekt Kulinarični zakladi Slovenije. Za kakšen projekt gre?

O tem projektu je bilo povedanega in napisanega že mnogo. Projekt, ki smo ga izvajali mladi kuharji in gostinci do starosti 25 let, je trajal približno eno leto. V želji po spoznavanju kulinarične dediščine smo se zbrali in dali pobudo, da raziščemo avtohtona slovenska živila in jedi ter prehrambene navade naših prednikov, ki bi drugače šle v pozabo. Hodili smo po Sloveniji, torej po restavracijah in gostilnah, ki ponujajo slovenske jedi in jih preoblikovali. Bistvo tega projekta je bilo dokazati, da imajo mladi slovenski kuharji in gostinci možnost razvoja tako na področju gastronomije kot tudi vinarstva. Rezultat našega dela pa je knjiga naših receptov Igra okusov.

A niste ostali samo pri receptih na papirju …

Tradicionalne slovenske jedi, ki smo jih posodobili, smo ponudili restavracijam. Tako jih približno 57 po vsej Sloveniji ponuja po 1 izbrano jed iz naše knjige.

Če bi se moral postaviti z eno samo jedjo, katera jed bi to bila?

Če se naslonim na trenutni letni čas – karpačo jurčka, goveji file z jabolkom in domačo majonezo. Gre za krožnik svežine in prvobitnih okusov.

V kolikšni meri pa je pri hrani pomembna vizualnost?

Na prvem mestu je gotovo okus. Hrana lahko zgleda še tako privlačna, a če ni pravega okusa, potem ne doseže svojega namena. Vizualnosti seveda ne smemo zanemariti; hrana mora biti privlačna za brbončice in oči.

Razmišljaš morda tudi o tečajih, delavnicah za vse tiste, ki bi si želeli pridobiti nekaj kuharskih veščin?

Seveda. Množica povpraševanj nas je privedla do oblikovanja sheme smernic delavnice; želim se približati vsakemu človeku, ga zadostiti, zato splošno postavljen načrt o izpopolnjevanju ne pride v poštev. A do uresničitve še ni prišlo.

Se strinjaš s trditvijo, da naj bi bili moški boljši kuharji kot ženske?

Ne strinjam se. Morda imamo moški v primerjavi z ženskami malo ostrejše okuse, v nasprotju pa so ženske v kuhinji v prednosti predvsem s svojo mehkobo, s katero lahko na okusu naredijo mnogo več kot moški. Povezava moški – ženska je tako v kuhinji idealna.

Je delo kuharja (lahko) prestižno ali podcenjeno?

Zagotovo je lahko prestižno. V zadnjem času celo opažam, da nekateri kuharji izsiljujejo svoj položaj, kar se mi ne zdi pošteno. Dober kuhar na trgu lahko doseže svojo ceno, le lastniki lokalov morajo kakovostnega kuharja znati pravilno ovrednotiti.

Kaj pa plača kuharjev?

Obogateti ravno ne moreš, vendar so kakovostni kuharji tudi dobro plačani. In ne vidim nobene ovire, da se vsak posameznik, če se seveda želi, kot kuhar ne bi mogel dokazati.

Je v Sloveniji dovolj kakovostnih kuharjev?

Povpraševanj in potreb je veliko. Že jaz bi potreboval vsaj pet dobrih kuharjev, ki bi bili seveda dobro plačani. A jih naš trg ne premore.

Zakaj jih po tvojem mnenju primanjkuje?

Primanjkljaj je posledica dejstva, da se zadnjih petnajst let na področju izobraževanja kuharjev ni delalo praktično nič. Tudi ni primerno usposobljenega strokovnega kadra, ki bi kuharstvo poučeval. Na tej točki se zadeve ustavijo. Mladi, ki pridejo v gostinske obrate, niso narejeni kuharji. Daleč od tega. Z njimi je treba delati še vsaj pet let, da jih oblikuješ v kuharje. Rabijo precej kilometrine. V času šolanja pa je mnogo premalo tudi prepotrebne povezave med realno prakso in šolami, ki prakso poučujejo. Na tem področju Slovenija močno zaostaja.

Je med Slovenijo in ostalimi evropskimi državami na področju kulinarike kakšna bistvena razlika?

V tujini je že beseda kuhinja ali kuhar na trgu dobro pozicionirana. V Sloveniji poznamo le peščico lokalov, kamor se lahko odpravimo jest namensko, torej izbrano. V tujini ima kuhinja veliko večjo težo kot pri nas, saj se veliko več vlaga vanjo. Očitno pri nas še ni pravega interesa, čeprav se zadnje čase dogaja premik tudi na tem področju. A zelo počasi.

Leta 2006 je bila po naročilu Slovenske turistične organizacije izdelana Strategija gastronomije Slovenije. Kaj je njen prispevek?

V Zavodu Okus se kar močno naslanjamo nanjo. Je kot biblija kulinarike Slovenije, edinstven dokument, ki kaže pomembnost kulinarike v razpoznavnosti Slovenije nam in tujcem.

Leta 2008 ste celo pripravili fotografsko razstavo?

Šlo je za gastronomsko fotografsko razstavo z naslovom Fižol, kulturna rastlina, ki napenja ustvarjalnost. Za tematiko fižol smo se odločili, ker je v Strategiji gastronomije Slovenije fižolov štrukelj opredeljen kot ena temeljnih gastronomskih prepoznavnosti Dolenjske. K projektu smo se prijavili mladi kuharji iz cele Slovenije in naša naloga je bila ustvariti fižolov štrukelj 2008. Okusi, načini priprave in zgodbe končnih jedi so bile neverjetno domiselni. Skozi druženje smo ustvarili mrežo novih kuharjev, jim dali zalet za ustvarjanje v prihodnosti ter širili promocijo Dolenjske skozi gastronomijo.

Znan pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Imaš zaradi kuharskih veščin kaj prednosti pri osvajanju ženskih src?

Zagotovo. Tanjo Kos sem spoznal ravno pri projektu Kulinarični zakladi Slovenije. Skupaj sva naredila knjigo Igra okusov, v kateri sva se na ta račun družila nepretrgoma in vedno v družbi okusov hrane in vina. Danes je moja zaročenka. Sva močan in nerazdružljiv tim zasebno in poslovno, kar je idealna povezava za razumevanje in podporo pri delu drug drugemu.

Bistvo tvoje kuhinje je izvirnost, ki temelji na tradiciji. Od kod ideje?

Ideje se porodijo in ne izbirajo trenutka. Včasih v sanjah, obisku tržnice, največ pa se jih rodi v krogu kuharskih kolegov.

Si izkušnje pridobival tudi v tujini?

Tujino sem že okusil. Leta 2008 sem popeljal člane, ki so sodelovali v projektu Kulinarični zakladi Slovenije, na izvedbo izjemno zahtevnega t. i. slovenskega večera v Milano. Leto kasneje sem z ekipo postavil pogostitev v Slovenski hiši v Bruslju ob obisku Aktualnega vinskega kraljestva. Izmed vseh popotovanj bi morda izpostavil hotel Melcher v Avstriji, kjer sem delal pred štirimi leti. Karin in Martin, lastnika hotela, sta nas izjemno podprla pri izdaji nemške verzije knjige Igra okusov. Z njima še danes poslovno sodelujem in ravno v teh dneh se odpravljamo k njima. Kaj več pa v tujini nisem deloval.

Pa si to želiš? Možnosti gotovo so.

To seveda ni neumno razmišljanje. S Tanjo sva vabljena na različne konce Slovenije pa tudi izven, vendar si oba želiva ostati in delovati doma, v Novem mestu, ker si morava (očitno) ustvariti bazo, ki pa so jo v drugih krajih že prepoznali.

V kakšnem smislu? Morda v obliki svoje restavracije?

Možnosti so velike in čas bo naredil svoje.

Kako kot priznan kuhar gledaš na poplavo kuharskih oddaj na televiziji?

Takšne oddaje so trenutni trend. Kuhinja je privlačna in trenutno popularna. Voditelji teh oddaj pa niso vedno iz stroke. Pri takih obstaja strah, da pri ustvarjanju jedi publiki podajajo napačne informacije, kaj je dobro in kaj je prav, in jih narobe izobražujejo.

Si direktor Zavoda Okus. Kakšne naloge ste si zadali?

Zavod Okus je neko središče gastronomije povezovanja, v katerem sodeluje pet stalnih sodelavcev, poleg tega pa še nekaj zunanjih, ki prihajajo iz različnih slovenskih regij. S svojim delom želimo prispevati k razvoju regije, v kateri delujemo. Z ustvarjanjem oziroma oživitvijo regijske kuhinje ter s promocijo Dolenjske in Bele krajine želimo dodati svoj vložek, kjer si nas želijo in kamor nas pokličejo. Naši prednostni nalogi sta razvoj in promocija regije na področju kulinarike.

Kje lahko preizkušamo mojstrovine izpod tvojih rok?

Zavod Okus je znamka, skozi katero se trenutno predstavljam in prek katere sem dostopen, in sicer na pogostitvah raznih dogodkov, večerov, festivalov in projektov.

V zadnjih mesecih smo te sprečevali tudi na novomeški tržnici.

Festival okusov Dolenjske in Bele krajine zajema štiri vsebinsko zaokrožene sklope, blagovne znamke Okus novomeške tržnice, Okusen dan na Ljubljanskem gradu, Umetnost okusa na vrtovih Dolenjskega muzeja in Okus poletne noči na Krki. Okus Novomeške tržnice poteka vsak prvi petek v mesecu od maja do oktobra na novomeški tržnici poleg branjevk. Kuhamo iz živil, ki se jih da dobiti tisti trenutek na tržnici. Za Okusen dan na Ljubljanskem gradu smo ob podpori Revoza, d. d., prvič zunaj regije v središču Slovenije predstavljali povezavo med Dolenjsko in Belo krajino skozi okuse hrane in pijače. Umetnost okusa je povezoval glasbeni festival v produkciji LokalPatriota in okuse. Z dogodkom Okus poletne noči pa smo se ob podpori TPV Avta iz Novega mesta priključili tradicionalnemu dogodku Noč na Krki.

Gre za enkraten Festival okusov ali ga nameravate narediti tradicionalnega?

Znamka Festival okusov združuje in povezuje akterje in ponudnike omenjenih dveh regij. Naše delovanje v Zavodu Okus vselej deluje z mislijo povezovanja lokalcev (zelenjava in zelišča kmetije Pleško, olja Pečarič iz Bele krajine ipd.), pri znamki Festivala okusov pa gre predvsem za organizirano povezovanje in koordiniranje ponudnikov. Odzivi, ki sem jih dobil na teh dogodkih, me zavezujejo, da speljemo Festival okusov 2011.

Kaj največkrat ali najraje kuhaš?

Kuham. Res rad kuham, to sem jaz. Ko kuham, sem preprosto srečen. Najbrž najraje pripravljam dobro, hitro ter enostavno hrano, na primer pašto.

Po današnji seji smo novinarji (Vaš Kanal, Radio Slovenija, Park) ujeli župana in ga poprosili za kratke komentarje aktualnih dogodkov.

Danes ste obvestili javnost, da ste ste imenovali Mojco Špec Potočar in Francija Bačarja na mesto podžupana. Zakaj ste se odločili za to?

Mojca Špec Potočar dela kot direktorica na Razvojnem centru Novo mesto in pozna področje gospodarstva. Dolgo časa smo tudi pridobivala mnenja glede združljivosti njenih funkcij. V tem tednu smo dobili pozitivno mnenje iz službe vlade za lokalno samoupravo. Franci Bačar bo zadolžen za družbene dejavnosti. Je zelo resen kandidat. Izjemno dobro pozna ne samo šport, ampak tudi druga področja.

Oba bosta delo opravljala neprofesionalno?

Oba sta neprofesionalna – jaz sam bom funkcijo še naprej opravljal profesionalno.

Kaj se trenutno dogaja okrog koalicije?

Koalicija je podpisana z vsemi strankami, ki smo jih k temu povabili (ZZD, SLS, SD, SNS, RINMP, ŠL, DeSUS, NSI, romska svetnica op. p.) LDS ni podpisal koalicijske pogodbe, je pa podpisal dvostranski sporazum.

Kako odgovarjate na očitek, da so odbori občinskega sveta neuravnoteženi?

Vsi so bili prisotni na odborih. Kadrovski komisiji zaupam, da je podala dober predlog. Sam nisem bil prisoten pri izbiri.

Kaj se trenutno dogaja v zvezi s športno dvorano?

Vemo, kaj se dogaja, čeprav veliko stvari izvem tudi iz ulice. Imam predloge na mizi. Lahko jih tudi pokažem. Dejstvo je, da smo imeli razgovore z gospodarstvom. Nismo prišli do zaključkov. Lokalna skupnost lahko ponudi zemljišče in komunalno infrastrukturo. Denar za dvorano pa bo potrebno dobiti drugje. Idejne zasnove so na mizi, so sprejemljive, tako za Bajnof kot Drgančevje. Odprt je tudi Velodrom. Košarkarji tega projekta sicer ne sprejemajo.

Kako komentirate današnjo izjavo g. Colariča, da bo občina tista, ki bo mora prevzeti odgovornost glede EP 2013?

Občina je prav gotovo lahko nosilec celotne zadeve, zato bom tudi imenoval konzorcij in odbore, ki bodo vodili te zadeve. V njih bom tudi sam sodeloval. Razumljivo je, da lokalna skupnost mora biti nosilec. Jasno pa je, da se v zgodbo mora vključiti tudi gospodarstvo. Brez njega tega ne bo možno izpeljati.

Kakšen interes pa bi po vašem imelo gospodarstvo za sodelovanje v tem projektu? Na primer Krka?

Mislim, da je Krka še posebej lahko zainteresirana za tak projekt. Ima košarkarski klub, ki ponaša ime družbe v Evropo in svet. Zaradi tega bi temu klubu omogočili normalne pogoje dela, treninge in tekmovanja. Zato bi pričakoval od Krke, da bi v največji možni meri sodelovala pri tem.

Vaš komentar leta 2010? Po čem si ga boste najbolj zapomnili?

Prav gotov so glavni vtis pustile volitve. Sicer pa je bilo leto zelo težko. Uspeli smo sanirati proračun. Trenutno smo na pozitivni ničli. To je tudi zame osebno največji uspeh. Zato da smo prišli iz take krize, kot smo jo imeli v prvih dveh letih, je bilo potrebno veliko truda. Imam torej dva uspeha – zmago na volitvah in pozitivno ničlo.

Kratek pogled in največja želja za leto 2011?

Upam, da bomo v prvih dveh mesecih sprejeli proračun za dve leti (2011-2012). To nam omogoča zgodnejše prijave na investicijske projekte in izbiro izvajalcev.

Angel Igov se je rodil leta 1981 v Sofiji. Je pisatelj, prevajalec, kritik in novinar. Študiral je angleščino in teorijo književnosti na sofijski Univerzi St. Kliment Ohridski, nadaljeval pa na Univerzi Routhempton v Londonu. Objavil je dve knjigi kratkih zgodb: Sreshti na patya (Srečanja na poti, 2002) in K. (2006). Prva zbirka je dobila državno nagrado juzhna prolet za prvenec, dobil pa je tudi državno nagrado Rashko Sugarev za kratko zgodbo in nagrado Boyan Penev za literarno kritiko. Objavlja v številnih bolgarskih časopisih in je redni kritik v časopisu Kultura in na TV 5x Riechter. Poleg tega vodi pogovorne oddaje na različnih radijskih postajah. Z nekaj mladimi bolgarskimi pisatelji je začel projekt Liturne, nenapovedana branja literarnih del na prometnih mestnih trgih ali javnih parkih. Je član neformalne mreže evropskih pisateljev, novinarjev in intelektualcev Mind Europe.

Pa začniva na začetku. Zakaj si postal pisatelj?

Odgovor je zelo preprost: ne vem. Zagotovo pa to ni bila zavestna odločitev. Dom, v katerem sem odraščal, je bil poln knjig, povsem očaran pa sem bil tudi nad očetovim pisalnim strojem. Še preden sem se naučil pisati, sem že zahteval liste papirja in potem na njih tipkal besedo enciklopedija. V osnovni šoli so bili spisi in članki za šolski časopis zame le druga vrsta zabave, prav tako zanimiva kakor nogomet ali kakšna druga popularna otroška igra. V srednji šoli sem začel pisati poezijo kakor mnogi drugi v tej starosti, a sem kmalu ugotovil, da ni kaj prida, in sem poskusil s prozo In se je nekako izšlo. Od takrat naprej ves čas pišem …

Kako je biti pisatelj v Bolgariji?

Kot pisatelj si v Bolgariji prepuščen samemu sebi in ti je dovoljeno početi najbolj čudne stvari, če si to želiš, ne moreš pa pričakovati veliko podpore od države in od kar nenadoma neoliberalne družbe. Posledično je le malo bolgarskih sodobnih pisateljev uspešnih v svoji državi, čeprav je znotraj tega ceha družbeno življenje zelo intenzivno in svoje kolege pisatelje lahko vsaj dvakrat na reden lahko vidiš na različnih predstavitvah knjig ali kakšnih razpravah. Univerze so bile zelo pomembne pri ohranjanju zanimanja za literaturo in so pogosto zagotavljale delo učitelja za pisatelje, vendar pa je to vodilo k preveč intelektualističnemu literarnemu toku v bolgarski literaturi v devetdesetih, ki jo danes izziva zahteva po instant literaturi. Kot je to v navadi, menim, da resnica leži nekje na sredini. Poskušam pisati na način, ki je všeč meni, da sem najprej jaz zadovoljen, čeprav sem pogosto presenečen, da je moje pisanje všeč drugim ljudem celo bolj kot meni. Medtem ko je bilo v devetdesetih letih bolgarskim pisateljem težko najti založnika, so po letu 2000 vodilne bolgarske založbe pokazale veliko zanimanje za »domačo proizvodnjo«. Še danes težko razložim to nenadno spremembo v odnosu do domačega avtorja, pravzaprav mi sploh ni popolnoma jasno, zakaj je do nje prišlo. Kar pa se tiče dejstva, da je Bolgarija postala članica EU, pa menim, da to za pisatelje ni prineslo nobenih sprememb, le da je pri nekaterih morda zraslo upanje za prevod v tuj jezik. Ampak upanje je žal lažno, bolgarska književnost se ne prevaja nič več ko prej, eden od razlogov za to pa je po mojem mnenju vsekakor nepripravljenost državnih ustanov za razvoj fokusirane in zanesljive kulturne politike.

O čem pišeš?

O čem pišem, je vprašanje, ki ga nikoli nisem maral. Če bi pisal o 2. svetovni vojni ali morda o življenju na Marsu, bi to z lahkoto povedal, vendar pišem o drobnih čudežih in izrednostih vsakdanjega življenja navadnega človeka. Včasih ko poskušam pojasniti, da pišem o svetu, ki obstaja tik ob našem, ljudje pokimajo, da razumejo. »Aha, znanstveno fantastiko pišete.« In potem se neham truditi s pojasnili. V svoji prvi knjigi me je zanimalo groteskno, večina mojih literarnih junakov je bila namerno karikirana. Zdaj pa me mnogo bolj zanima človek kot človek sam po sebi. Ampak če sem iskren, pišem verjetno zaradi ljubezni do besed pa ljubezni do jezika; pa zven besed, recimo ritem določene fraze, je tudi zelo pomemben zame.

Kakšno je založništvo v Bolgariji?

Založništvo v Bolgariji je paradoks. Naklade in prodaja so nizki, novih naslovov pa je vsako leto ogromno. Skoraj vsak dan se izda knjiga, ki bi jo z veseljem prebral. Bolgarija ima dolgo in lepo tradicijo prevajanja in določeni strokovnjaki celo trdijo, da je bila tako srednjeveška kakor sodobna bolgarska literatura rojena s prevajanjem, najprej s prevajanjem kanoničnih bizantinskih tekstov, kasneje pa s poskušanjem »zgrabiti kolikor se le da zabavnih, koristnih in moralnih« knjig iz že razvite evropske tradicije. Današnje bolgarske založbe so še vedno zelo dejavne v prevajanju tujih avtorjev, poskušajo prevesti tudi tisto, kar za časa komunizma ni bilo prevedenega (knjige kakor Ulikses Jamesa Joycea ali Človek brez kakovosti Roberta Musila so bile v bolgarščino šele pred kratkim prevedene), seveda pa z zanimanjem spremljajo tudi svetovno knjižno produkcijo in reagirajo zelo hitro.

Veliko potuješ …

Rad potujem, zelo rad pa tudi ostajam doma. V Bolgariji obiskujem planine in gozdove, v tujini pa odkrivam mesta. Nekoč sem spoznal Angleža, ki je dejal, da bi morali ljudi z zakonom prisiliti, da bi potovali. Zdelo se mi je čudno, da kaj takšnega reče Anglež iz delavskega sloja, ampak ideja se mi zdi čudovita – potovanja, spoznavanja drugih ljudi, držav in kultur neverjetno širijo tvoja obzorja ter zaznavanja in ti pomagajo postati boljši in bolj toleranten prebivalec lastne države. Potoval sem že po skoraj vsej Evropi, a me še vedno čaka ogromno držav, da jih spoznam. Seveda, če želiš potovati pravilno, moraš imeti čas. Pravo potovanje, na katerem kar vidiš kilometre, ki ostajajo za tabo, je eno, skoraj teleportacija z letalom pa je nekaj povsem drugega. Ampak čas je danes tako luksuzna dobrina …

Slovenija …

Slovenija ima sloves tihe, organizirane in visoko razvite države z zelo lepo naravo, in ko sem tukaj preživel skoraj mesec dni, lahko rečem le, da je vse to res. Zame kot Bolgara je zanimivo tudi to, da mi je kot država zelo zelo blizu in hkrati zelo zelo oddaljena. Slovenija je država, v kateri kot v Bolgariji govorite južnoslovanski jezik, je država, ki je bila del države, ki je mejila na Bolgarijo … In čeprav ste Slovenci podobno kot Bolgari stoletja živeli kot manjšina v ogromnem večnarodnem imperiju, drug o drugem vemo zelo malo, naša življenja in razvitost obeh držav se močno razlikujejo. Všeč mi je Novo mesto. Ima čudovit zgodovinski center in še bolj čudovito reko. Ker prihajam iz mesta, ki ima med delovniki skoraj 2 milijona prebivalcev, je zame Novo mesto seveda mirno in počasno mesto, kar pa zelo ustreza delu, zaradi katerega sem prišel. V Situlo sem za mesec dni prišel v Gogin pisateljski apartma pisat roman z grškega Rodosa, kjer sem bil tudi en mesec. Spoznal sem, da je to verjetno najboljši način za napisati knjigo, v tujini, stran od tvojega običajnega življenja, dobesedno potopiti se v pisanje. Roman sem dokončal, odhajam domov, ampak v Slovenijo se zagotovo še vrnem kot turist s prijatelji. Vaše gore in gozdovi dobesedno začarajo!

 ***

G. Perhaj, zakaj niste odstopili z mesta podžupana, če se niste strinjali z županovim načinom vodenja občine?

Z mestom podžupana se mi je ponudila enkratna priložnost, da dodobra spoznam delovanje občine, občinske uprave, odgovorne ljudi in njihove dolžnosti, politične povezave v ozadju pa tudi nepravilnosti pri vodenju procesov in odločitev. Ni v moji navadi, da ob prvih težavah in nestrinjanjih vržem puško v koruzo, ampak sem poskušal s konstruktivnimi predlogi in z rešitvami pripomoči h kvalitetnejšemu krmarjenju občine. Vse pridobljene informacije sem uporabil pri komunikaciji s strokovnjaki, ki so mi svetovali pri pripravi programa ob moji kandidaturi, ki je realen in dober za občane. Take priložnosti se ne zavrže, ampak se jo izkoristi.

G. Kekec, nekateri pravijo, da je vaša napaka ta, da ste kandidat SDS. Kako odgovarjate na ta očitek?

Svojega članstva v stranki SDS nikoli nisem skrival, saj sem njen član že več kot 15 let. Neodvisne kandidature so spretni manevri za zavajanje volivcev. Nihče od mojih protikandidatov ni neodvisen in neopredeljen, večina od njih je zamenjala politične stranke in so na lokalni politični sceni že dolga leta. Navsezadnje pa tudi politične stranke v ozadju podpirajo njihove kandidature. To kaže tudi na neko osebno načelnost, saj je najlaže izstopiti iz politične stranke, ko ji gre slabo. Volivci na županskih volitvah volijo človeka, njegovo dosedanje delo in njegov program. Večkrat sem poudaril, da vnaprej nikogar ne izključujem in si v politiki želim več sodelovanja. Če je po mnenju nekaterih to moja edina napaka, s čimer se seveda ne strinjam, imam lepe možnosti za dober rezultat.

Ga. Kramar Zupan, očitajo vam, da ste Novoteks pripeljali v stečaj. Kako odgovarjate na to?

Milena Kramar Zupan: Priznam, tudi meni postane hudo, ko se spomnim, da nekoč mogočnega Novoteksa ni več. V Novoteksu Tkanina sem začela delati po študiju, to je bila moja prva služba. Novoteksarji, s katerimi sem se spoznavala od pripravništva, dela na izvozu, vodenja izvoza in kasneje na prošnjo sodelavcev kot generalna direktorica, so pustili na meni trajen in nepozaben pečat. Skupaj z njimi smo se učili garanja, odrekanja, trdo smo delali z zastarelimi stroji. Že v osemdesetih letih so tovarne za izdelavo blaga, kar je bil Novoteks Tkanina, v razvitem delu Evrope zapirala vrata, Novoteksu Tkanina pa je uspevalo v težkih pogojih vztrajati še več kot petnajst let. Bilo je težko, toda uspelo nam je, ko smo izgubili jugoslovanski trg, pridobiti zahteven ameriški trg in izpeljati finančno sanacijo, zagotavljati plače, tehnološke viške smo reševali dogovorno z ljudmi in na res človeški način. In hvala bogu, veliko ljudi se je lahko upokojilo dokaj mladih. Bili so iztrošeni in prav je bilo tako. Da smo delali prav, najbolj dokazujejo današnja srečanja z nekdanjimi sodelavci, ko si stisnemo roko in rečemo: »Bilo je hudo, toda veliko bolj človeško kot danes, saj smo držali skupaj«. Zato pisanje o Novoteksu Tkanina v negativnem smislu ni realno, je le poskus predvolilnega zavajanja ljudi in po svoje tudi žalitev na stotine sodelavcev Novoteksa, ki so si vsak po svoje prizadevali ohraniti delovna mesta čim dlje. Ko sem iz Novoteksa Tkanina odšla, se je za menoj zvrstilo še šest direktorjev.

G. Macedoni, vaši konkurenti pravijo, da še ni prišel vaš čas, saj ste za župansko funkcijo še premladi. Kako jim odgovarjate?

Pogosto mi očitajo, da sem še premlad ter naj še kakšen mandat počakam s kandidaturo za župana. Mislim, da je mladost ob vseh kompetencah, izkušnjah in dosežkih moja prednost. Občino je treba voditi z razumom, energijo, voljo in predvsem učinkovito. Ne morem pristajati na to, da je župan zgolj politična in predstavniška funkcija. Jaz sem po naravi garač, ne znam tarnati, probleme sprejemam kot izzive! Projekte je treba zastaviti premišljeno in jih izpeljati. Zato sem si postavil zahtevne cilje in jih nameravam uresničiti.

Se nadaljuje …

V drugem delu Parkovega soočenja županskih kandidatov smo našim kandidatom in kandidatki zastavili naslednje vprašanje: Kaj obljubljate občanom in občankam v primeru svoje izvolitve? Bodite konkretni, povejte ne le kaj, ampak tudi kako. Lahko predstavite svoje projekte ali pa svoj način dela. Odgovor je popolnoma v vaših rokah, povejte tisto, kar bo predstavljalo bistveno dimenzijo vašega delovanja.

V mojem mandatu bomo vsaj 30-odstotno povečali realizacijo proračuna glede na raven med letoma 2007 in 2009 in uresničili vsaj 30-krat več prilivov iz EU. V svojem programu imam zastavljenih 53 projektov, ki so tako infrastrukturni kot programski.

V mandatu županje bom zato zgradila nov most čez reko Krko, zgradila vadbeni bazen v Novem mestu, uredila prometno zaporo Glavnega trga, zgradila novo tržnico in parkirno hišo in številne druge projekta. Novo mesto bo spoštovano in ugledno regijsko središče.

Občanom in občankam obljubljam trajnostno povečanje kakovosti življenja v občini. Deloval bom v smeri izboljšanja možnosti vsakega občana za dolgo, zdravo in dejavno življenje, predvsem z vlaganji v znanje, izobrazbo, kulturo, šport in bivalne pogoje. To bomo uresničili s konkretnimi projekti, katerih vrednost znaša 80 mio EUR.

Sredstva za socialo bom povečal za 20 %, sredstva za šport na 2 %, občinsko upravo zmanjšal za 20 odstotkov. Dokončali bomo Cerod, čistilno napravo, Šmihelsko in Ljubljansko cesto. Investirali v vrtec na Malem Slatniku in obšolski vrtec na Otočcu ter začeli z obnovo v OŠ Center.

Gregor Macedoni:

Dvig učinkovitosti dela občinske uprave je temeljna prednostna naloga, in sicer z dvema zastavljenima ciljema: vsaj 30-odstotno povečanje realizacije proračuna glede na raven med letoma 2007 in 2009 in vsaj 30-krat več uresničenih prilivov iz EU skladov in proračuna glede na obdobje 2007–2009. Za dosego ciljev bom zagotovil združevanje široke palete kreativnih posameznikov (tudi izven občinske uprave) ter na drugi strani organiziral delo občinske pisarne prek projektne pisarne, v kateri se bodo kompleksnejši izvedbeni projekti koordinirali že na ravni priprave in načrtovanja ter kasnejše izvedbe.

Učinkovito delo občinske uprave lahko prinese premike na številnih vsebinskih področjih. Glavne programske usmeritve mandata so:

• oblikovanje kakovostnega bivalnega okolja in privlačnega javnega prostora, kar je podlaga tudi za turistični razvoj;

• prometna infrastruktura mora omogočiti varen in dobro pretočen promet;

• povezovanje lokalne skupnosti in gospodarstva prek nadaljnjega razvoja visokega šolstva in vzpostavitev pogojev za razvoj malega in srednjega podjetništva;

• ohraniti naše okolje z učinkovitim zbiranjem, s predelavo in z energetskim izkoriščanjem odpadkov, ohranjanjem kakovostne pitne vode ter učinkovitim čiščenjem komunalnih odplak;

• zagotoviti učinkovito energetsko oskrbo občine in začeti s energetsko prenovo občinskih stavb;

• vse starostne skupine morajo imeli možnost osebnega razvoja in kreativnega družbenega udejstvovanja prek urejenega zdravstva, šolstva in predšolskega varstva;

• z dejavnim vključevanjem občine spodbuditi razvoj mladinskih, kulturnih ali športnih dejavnosti.

V svojem programu imam zastavljenih 53 projektov, ki so tako infrastrukturni kot programski. Če navedem nekaj pomembnejših infrastrukturnih projektov, so to: izgradnja 25-metrskega pokritega bazena, izvedba 2. faze izgradnje Ceroda (predelava in energetsko izkoriščanje odpadkov), 10 km novih kolesarskih stez (ki bodo povezovale mesto in okolico), začetek izgradnje univerzitetnega kampusa, v letu 2014 začetek izgradnje vzhodne obvoznice kot dela trase 3. razvojne osi mimo Novega mesta ter vzpostavitev mladinskega centra.

Pospešil bom pridobivanje in predvsem uresničitev pritokov zunanjih virov financiranja. To so predvsem državna in evropska sredstva (tako skladi kot proračun EU). Zelo pomembno je področje javno-zasebnih partnerstev na področjih, na katerih obstaja tako javni kot zasebni interes. V primeru, da je ta odnos pravilno opredeljen, lahko tako sodelovanje pomembno razbremeni občinske finance ob hkratnem razvoju. Javno-zasebni projekti bodo izvedeni na področju izgradnje parkirnih hiš, izgradnje športne infrastrukture, energetske prenove stavb itd. V primeru nujnih projektov, ki so potrebni za zagotavljanje osnovne bivanjske in storitvene kakovosti življenja občanov, pa je smiseln vir tudi zadolževanje, če na ta način dosežemo, da ohranimo zastavljeno razvojno dinamiko in hkrati izvedemo nujne investicije.

Milena Kramar Zupan:

Zagotovila bom, da bo Novo mesto regijsko središče z ugledom in s spoštovanjem regijskega središča. Želimo in hočemo urejeno mesto in podeželje, kjer se bomo dobro počutili in zdravo živeli. V mandatu županje bom zato naredila:

• zgradila nov most čez reko Krko,

• zgradila vadbeni bazen v Novem mestu,

• uredila prometno zaporo Glavnega trga, zgradila novo tržnico in parkirno hišo v starem mestnem jedru, spodbudila obnovo hiš in fasad na Glavnem trgu, kupila opremo za prireditve (oder s streho, tribuna/stoli …) in jo ponudila organizatorjem v neprofitno uporabo,

• zgradila novo večnamensko športno dvorano,

• uredila ter sodobno in kakovostno opremila vsaj 23 (vsaj po eno na KS) otroških in športnih igrišč in skrbela za njihovo kakovostno vzdrževanje,

• uredila mestne gozdove Portoval in Ragov log ter pešpoti in kolesarske steze,

• zgradila centralno čistilno napravo,

• nadaljevala s projektom Cerod 2,

• začela z urejanjem arheološkega parka v Novem mestu,

• Novo mesto bo dobilo nov Dom starejših občanov in celovitejšo oskrbo na domu za starejše občanke in občane,

• uredila mestno obvoznico,

• celovito obnovila en vrtec ali šolo na leto,

• z javno zasebnim partnerstvom bom uredila velodrom, tako da bo postal pomembno kolesarsko središče v JV Evropi,

• bistveno povečala pomoč nevladnemu sektorju; mladinskim, kulturnim, športnim, humanitarnim organizacijam,

• prizadevala si bom za obnovo Narodnega doma in gradu Grm,

• združila bom visokošolske pobude v Novem mestu in spodbudila nov razvojni cikel projekta Univerza Novo mesto, ki bo temeljil na realnih zmogljivostih in potrebah Novega mesta, občine in regije,

• zagotovila bom, da bosta rekonstrukcija in gradnja cest v vseh naseljih obsegali tudi kolesarske steze in pločnike,

• Novo mesto, Otočec in Šmarješke Toplice bodo povezane s kolesarskimi in pohodnimi potmi,

• uredila bom avtobusno postajo Novo mesto.

Za uresničitev navedenih projektov bom racionalizirala stroške poslovanja občine in njenih organizacij, pridobila najboljše slovenske strokovnjake za vodenje teh projektov, privabila k sodelovanju usposobljene agencije za pridobivanje mednarodnih in državnih sredstev, k sodelovanju privabila zasebne vlagatelje. Razvojna politika bo usklajena z gospodarstvom, s katerim bom redno in temeljito usklajevala mestne odločitve. Bistven element uresničitve vsakega projekta je tudi presoja, v kakšnem obsegu in kako strokovno neki projekt izvedemo. Zavedam se, da bo sredstev vedno premalo, vendar lahko z novimi pristopi h gradnji, organizaciji, z uporabo novih tehnologij pokažemo, da je marsikaj mogoče, če smo inovativni in se zgledujemo po dobrih praksah po Evropi in svetu. Marsikje je mogoče prihraniti ali s sredstvi, ki so na voljo, narediti več, če poteka projekt v dialogu, z odkritim in s strokovnim sodelovanjem vseh vpletenih in predvsem z realnimi cilji.

Bojan Kekec:

Občanom in občankam v prvi vrsti obljubljam trajnostno povečanje kakovosti življenja v občini. Deloval bom v smeri izboljšanja možnosti vsakega občana za dolgo, zdravo in dejavno življenje, predvsem z vlaganji v znanje, izobrazbo, kulturo, šport, bivalne pogoje ter druge vire za uresničevane osebnih potencialov, ter tako pripomogel k ustvarjanju pogojev za varno, produktivno ter perspektivno življenje in delo v naši občini. Hkrati pa bom skrbel, da bodo vsi cilji usklajeni z načeli trajnostnega razvoja in ohranjanjem okolja. Navedene teze so podprte s konkretnimi projekti, ki jih bom izvedel v primeru izvolitve in so podrobneje predstavljeni v volilnem programu, katerih ocenjena vrednost (brez državnih projektov in univerze) znaša 80 mio EUR. Polovico potrebnih sredstev bomo pridobili z vključevanjem javno zasebnega partnerstva, in sicer povsod tam, kjer obstaja obojestranski interes (parkirna hiša, športni objekti) ter s pridobivanjem sredstev iz kohezijskih in strukturnih skladov. Polovico denarja pa bo zagotovila občina, predvsem s postavitvijo novih standardov za vse nosilce pravic porabe proračunskih virov, ki bodo zagotavljali, da bo del lastnih virov proračuna namenjen tudi novim investicijam ter tako ne bo porabljen zgolj za tekoče delovanje javne sfere v občini. Priprava proračuna kot primarnega finančnega instrumenta bo usmerjena k rezultatom, kar pomeni, da bomo načrtovanje izdatkov neposredno povezali s cilji in z dejavnostmi za dosego teh ciljev. Proračunski viri se tako ne bodo izgubljali v integralnem proračunu. Skozi proračun bomo zagotovili stalno presojo ekonomičnosti, gospodarnosti in učinkovitosti vseh programov, projektov in dejavnosti, ki se izvajajo pod okriljem občine, in tako pretvorili strategijo občine v merljive cilje. V javne finance bomo vpeljali menedžerske principe vodenja in upravljanja ter na ta način delovali po najboljši praksi. Temelj pa bo seveda v gospodarnem in učinkovitem ravnanju z občinskim premoženjem, saj je to naš osnovni vir financiranja, ki na eni strani predstavlja stalen vir dohodkov, na drugi strani pa se z vlaganji v premoženje dolgoročno veča fiskalna moč občine. V preteklosti se je prav na tem področju izgubljal pomemben proračunski vir. Tako zastavljenega programa pa seveda ne bom mogel uresničiti brez strokovnih sodelavcev. Njihova izbira bo temeljila izključno na znanju, izkušnjah, poštenem delu ter ambicioznosti. Priložnost bom dal mladim novomeškim strokovnjakom z različnih področij, ki bodo v mojem programu in načinu dela našli priložnost tako za svoj osebni razvoj kot razvoj celotne naše občine.

Igor Perhaj:

Bistvene značilnosti mojega županovanja bodo:

• kadrovske zadeve: imenovanje poklicnega podžupana za področje razvoja, investicij in pridobivanja EU sredstev, energetskega menedžerja in mestnega arhitekta;

• občinska uprava: uprava na eni lokaciji, reorganizacija, zmanjšanje za 20 % (upokojitve, prerazporeditve);

• vodenje investicij: osnova za uspešno izvajanje investicij so kakovostno pripravljeni projekti na osnovi tehnično prevzemnih pogojev, ki jih pripravijo občinske strokovne službe. Na projektu je treba opraviti revizijo, s pomočjo katere se ugotovijo pomanjkljivosti, nato se racionalizira celotna investicija. Izvajalca izberemo na osnovi javnega razpisa, na osnovi kriterijev, med katerimi so prednostni: kvaliteta, cena in reference. Nobeni drugi! Z razliko od dosedanje prakse bodo podpisane pogodbe »na ključ«, brez možnosti kasnejših dodatnih ali več del, prav tako aneksov k pogodbi. To so namreč instrumenti, ki povečujejo stroške in so pretežno vir dodatnega zaslužka izvajalcev. Nadzor nad izvedbo del opravlja pristojna nadzorna služba, izbrana na osnovi razpisa z znanimi kriteriji;

• energetika: odgovoren energetski menedžer, usmeritve na osnovi energetskega koncepta občine, uvedba in izvajanje energetskega knjigovodstva v javnih objektih in stanovanjskem sektorju, pregled in obnovitev pogodb za dobavo energetskih medijev, odprtje energetske svetovalne pisarne, financiranje investicij iz energetskih prihrankov,vgradnja merilnih naprav za obračun stroškov toplote v stavbah, načrtovanje in izgradnja kogeneracijskega procesa za proizvodnjo toplote;

• uresničitev investicijskih projektov komunalne in cestne infrastrukture: Cerod – druga faza, čistilna naprava v Ločni in hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema, hidravlične izboljšave vodovodnega sistema, dokončanje projekta Šmihelske in Ljubljanske ceste, začetek obnove Smrečnikove, Koštialove in Rozmanove ceste;

• izobraževanje: investicije v vrtec na Malem Slatniku in obšolski vrtec na Otočcu, začetek obnove OŠ Center, ustanovitev Univerze in začetek gradnje Univerzitetnega kampusa;

• sociala: povečanje sredstev za 20 %, MO bo nosilec interdisciplinarne koordinacije, širjenje socialno varstvenih oblik pomoči, razvijanje centrov dnevnih dejavnosti;

• kultura: trikratno povečanje sredstev za ljubiteljsko kulturo in dodelitev prostorov za delovanje organov ZKD, ureditev odnosov s KC JT;

• šport: povečanje sredstev za šport na 2 % proračuna (brez investicij), dokončanje gradnje dvorane v Stopičah, izgradnja vzhodne tribune stadiona s 25-metrskim bazenom, organizacija novomeškega maratona;

• ekologija: vključitev vseh šol v eko projekte,v vsakem naselju bo ekološki otok, razglasitev in uvrstitev Krke med naravne spomenike, čistoča in higiena na javnih površinah in sprehajalnih poteh.

Volitve so edini realni trenutek demokracije. Potem smo štiri leta prepuščeni tistemu, ki smo ga izbrali. Predvolilna kampanje je čas manipulacij in napihnjenih obljub. Vendar je hkrati tudi priložnost za premislek o tem, komu lahko zaupamo. Ponujamo vam izbor štirih imen, ki imajo voljo in pogum, da bi prevzela župansko krmilo naše mestne občine. Štiri osebnosti, ki imajo voljo in pogum ter so sprejele naše povabilo in se soočile z vprašanji, ki so od njih zahtevala konkretne odgovore in nikakor niso lahka. Bojan Kekec, Milena Kramar Zupan, Gregor Macedoni in Igor Perhaj. Štiri močne osebnosti. Alojzij Muhič je sodelovanje z nami zavrnil.

Čez nekaj dni bo vsak izmed nas in mi vsi skupaj v drobcu sekunde, ki bo potreben, da na volilnem lističu, namenjenemu županskim volitvam v Mestni občini Novo mesto, odločil o tem, kakšna bo prihodnost Novega mesta in okolice v prihodnjih štirih letih in še dlje. Niso vsi kandidati enaki niti niso vsi programi enaki. Morda vam bo naslednjih nekaj Parkovih strani v pomoč pri vaši izbiri.

Vprašanje št. 1: Ste štirje močni kandidati z veliko izkušnjami na različnih področjih in v politiki. V čem se razlikujete od ostalih kandidatov? V čem je vaša prednost?

Igor Perhaj: " Po mojem mnenju se od kandidatov razlikujem po tem, da nikomur ne odrečem pomoči, če lahko pomagam, da ne obljubljam, če vnaprej vem, da nekaj ni izvedljivo, da si vzamem čas za vsakega, ki potrka na moja vrata, da v trenutni situaciji nisem aktiven strankarski vojak, in to je porok, da ob izvolitvi nisem nikomur nič dolžan razen svojim volivcem. Vsi, ki so del moje samostojne zgodbe, člani Slovenske poti, so zraven samo zato, ker verjamejo, da se lahko v občini enkrat preseka z »lovljenjem v kalnem«, s korupcijo in klientelizmom. Ne izpostavljam se in ne stojim za nekimi velikimi pompoznimi besedami, ampak za dejanji. Delovne izkušnje iz Revoza, izkušnje pri vodenju GRC in podžupanovanju so porok za kakovostno in razvojno naravnano vodenje občine."

Gregor Macedoni: "Sem edini kandidat, ki prihajam iz gospodarstva, kar je v teh kriznih časih bistveno, saj se je treba znati boriti, tako kot se sedaj z vsemi močmi borimo v gospodarstvu. Nihče drug ne bo poskrbel za nas, če tega ne bomo storili mi. Občina nujno potrebuje dobrega menedžerja in gospodarja. V Novem mestu se pred vsakimi volitvami dogajajo trgovanja z direktorskimi mesti javnih podjetij in zavodov, kar je velika ovira za uspešno izvajanje mandata, ker se kadruje po pravilu poplačevanja strankarskih uslug, ne po merilu strokovnosti. Kot neodvisen in nestrankarski kandidat nisem vpet v te igrice, zato lahko z gotovostjo rečem, da se pod mojim županovanjem ne bodo nadaljevale. Meni mandat ne poteče, jaz nove službe ne potrebujem, v Trimu imam odlično zaposlitev, zato na županske volitve ne vstopam zato, da bom pri koritu, ampak zato, ker se zavedam, da če ne začnemo delati takoj, bomo zamudili vlak. Resnično verjamem, da lahko s svojim znanjem in z izkušnjami omogočim naši občini, da naredimo razvojni preboj in končno postanemo uspešna občina. Poleg znanja in izkušenj imam tudi dovolj zastavljenih in uspešno izpeljanih projektov, ki danes dajejo utrip Novemu mestu in tako z dejstvi in dejanji dokazujem, da vem, kaj govorim. Dovolj je tarnanja, treba je delati!"

Milena Kramar Zupan: "Sem edina kandidatka, odločna in delujem ciljno ter s premislekom. Imam pogum in voljo in ne obljubljam nerealnega. Osnova mojim odločitvam so vedno argumenti, podatki, analiza stanja. Ničesar ne delam na pamet. Znam voditi tim, saj delujem povezovalno, in znam sklepati kompromise, če je to v skupno dobo. Znam prisluhniti sogovornikom in različnim interesom ter jih uskladiti. Imam posluh za socialno šibke, spoštujem in cenim starejše ter razumem mlade in njihove potrebe in probleme. Imam dolgoletne izkušnje v gospodarstvu in z vodenjem Zdravstvenega doma, ki sem ga po prevzemu funkcije sanirala, sem dokazala svoje vodstvene sposobnosti. Ni me strah novih izzivov in vem, da se nič ne zgodi samo po sebi, pač pa z znanjem, s trdim in poštenim delom. Ker sem zrasla na podeželju, poznam prednosti in težave podeželja ter njihove potrebe."

Bojan Kekec: "Moja bistvena prednost je v tem, da lahko združim izkušnje iz gospodarstva, saj že nekaj let vodim gospodarsko družbo, in visoke državne politike, v kateri opravljam funkcijo državnega svetnika. Kot član komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v DS RS sodelujem tudi na mednarodnih konferencah evropskih parlamentarcev, evropskega sveta in evropske komisije, na katerih se srečujem s pomembnimi ljudmi iz evropske politike. Povezave, ki sem jih pridobil, so zelo pomembne pri črpanju sredstev za razvojne projekte. Pomembno je tudi to, da nisem vpet v lokalno politiko in njene neformalne mreže, ki že več kot desetletje v ozadju vodijo našo občino. Prednost se mi zdi tudi dobro poznavanje okoljske problematike, projektnega vodenja in lokalne infrastrukture, kar je zelo pomembno pri načrtovanju in viziji razvoja MO Novo mesto."

"Narodni dom je simbolnega pomena. Zgrajen od ljudi in za ljudi. Dogodek ob polaganju temeljnega kamna je pomenil v tistem času več kot tabori. To marsikaj sporoča. Kaj pomeni nam? Od ljudi nastal, v zgodovino zbledel! Z alternativo vstal, z njo upanje začel. Upanje, torej. Pa tudi priložnost. Priložnost za vse, ki želijo ustvarjati in se izražati mogoče tudi na drugačen, svojstven način. " Sebastjan Šeremet, Nejc Smodiš, Tjaša Prošek. Fotografija Boštjan Pucelj

Narodni dom je simbolnega pomena. Zgrajen od ljudi in za ljudi. Dogodek ob polaganju temeljnega kamna je pomenil v tistem času več kot tabori. To marsikaj sporoča. Kaj pomeni nam? Od ljudi nastal, v zgodovino zbledel! Z alternativo vstal, z njo upanje začel. Upanje, torej. Pa tudi priložnost. Priložnost za vse, ki želijo ustvarjati in se izražati mogoče tudi na drugačen, svojstven način.

6. junija pred 137-imi leti so na mestu, kjer stoji današnji Narodni dom, kasneje preimenovan v Sokolski dom, postavili temeljni kamen za gradnjo prvega narodnega doma na Slovenskem. Gradnjo je spodbudila stiska Narodne čitalnice, ki je nujno potrebovala prostore za delovanje. Leta 1925 je Narodni dom prevzelo Sokolsko društvo. Častitljiva zgradba v središču Novega mesta pa na očeh javnosti že dlje časa vztrajno propada. Potrebna bi bila celostna obnova. Zakaj do tega še ni prišlo in kakšne namene ima MO Novo mesto kot lastnica zgradbe, tudi ni jasno. Nekaj pa je gotovo; stavba Sokolskega oziroma Narodnega doma je počasi začela oživljati. Začelo se je že pred nekaj leti, ko so se v njo naselili prvi umetniki. Dandanes je v stavbi že precej živahno. O tem, kako je do tega prišlo in kaj se tam dogaja, so spregovorili trije pobudniki za oživitev propadajoče stavbe – Tjaša Prošek, Nejc Smodiš in Sebastjan Šeremet.(Intervju je bil posnet za tiskano izdajo Parka, maj 2010, op. uredništva)

Kdo vse trenutno deluje oz. je dejaven v Sokolskem domu?

V zgradbi delujejo slikarji in kiparji, najbolj dejavno pa je Društvo za kulturno osveščanje (DKO) ter Zavod BO! (Bogastvo so otroci), katerega direktorica je Tjaša Prošek. V zgradbi so oz. se bodo te dni nastanili Jaka Berger, Novomeščan, ki deluje v Mariboru, DJ Fabiani, Gibalno izobraževalni brlog (GIB), katerega vodja je Tea Grahek, ki se prav tako s svojo aktivnostjo že junija letos iz Maribora seli v Novo mesto. V prvem nadstropju ima atelje Nejc Smodiš. Potem sta tu še Društvo Mavrica in Marjan Maznik. V sklopu omenjenega društva delujejo predvsem starejši občani s slikarskimi delavnicami. Tu je tudi Borut Špraicer, ki se ukvarja z oblikovanjem dekorativne keramike. V tretjem nadstropju so slikar in kipar Igor Obradinovič ter restavrator starega pohištva Aleksander Čop in slikar Sebastjan Šeremet.

Zavod BO! je v teh okvirih nekaj posebnega, glede na to, da so vsi ostali bolj ali manj umetniško naravnani.

Zavod BO! je razdeljen na dva dela; prvi del je terapevtski, zajemal bo terapije za družine pred, med in po ločitvi, drugi del pa bo v sodelovanju z DKO ustvaril raznovrstne brezplačne delavnice za otroke (v navezavi z Društvom za kulturno osveščanje in Sokolskimi delavnicami): risarsko, kiparsko, lutkovno, gledališko, gibalno, eko, slikarsko in glasbeno. Pripravljamo pa tudi program za najstnike, ki se bodo prek delavnic spoznavali s spolno vzgojo. Dejavno bodo začele delovati že v mesecu juniju.

Kdo je trenutno upravitelj te stavbe oz. s kom se dogovarjate glede vzdrževanja stavbe, naselitve novih članov v prostore?

Z županom Muhičem se dogovarjamo glede rešitve upravljanja s stavbo. Vemo le to, da KC JT ni več upravitelj, sedaj pa naj bi to bila Zarja. Prepričani smo, da moramo končno narediti prvi korak k oživitvi razpadajočega Sokolskega doma. Organizacijo in obnovo stavbe smo v roke vzeli kar mi trije.

Kdo pa je vama z Nejcem odobril delovanje v Sokolskem domu?

To je bil Janez Pezelj, in sicer pred dobrimi štirimi leti. Videl je moje in Nejčeve slike in rekel: »Fantje, bodite notri. Ampak če boste delali neumnosti in bo prišla policija, nemudoma letite ven.« Ker ni bilo nobenih neumnosti, smo ostali v stavbi vse do danes. Vse je bil le ustni dogovor.

Torej imate upravljanje stavbe kar v svojih rokah?

Če se gremo neko birokracijo, ne bomo prišli nikamor. Birokracija je naredila to, kar je bilo narejenega do sedaj. Torej nič. Pustili so, da stavba propada. Ker so videli, da je treba samo vlagati, dobička pa ne bo nobenega, so umaknili roke. To seveda nikomur ne diši. Posebej ne tistim, ki imajo željo po dobičku, ne pa da bi najstarejši narodni dom na Slovenskem obnovili, da bi končno zaživel.

Kako pa kaže z obnovo? Gre verjetno bolj za neko zasilno vzdrževanje in sanacijo kot pa za celostno obnovo?

Da bomo sploh lahko začeli s kakršnimi koli prireditvami, dogodki, delavnicami, je bilo nujno storiti prvi korak pri obnovi. Najprej smo se lotili pritličja. Vsem vidna so vhodna vrata v Sokolski dom, ki smo jih prebarvali in prelakirali. Sčistili smo levji glavi, ki se sedaj zlato bleščita. Kar se tiče notranjosti, smo najprej uredili galerijo. Treba je bilo izravnati površine vseh sten ter zbrusiti in prelakirati parket. Na novo je postavljen tudi pult, ki bo služil pogostitvam ob prireditvah. Sledil je hodnik oz. prvi prostor ob vhodu v Sokolski dom, kjer bo stalna razstava o zgodovini Narodnega doma. Star in razpadajoč omet je bilo treba odstraniti, na novo zgladiti površino in jo prebarvati. Prebarvati pa je bilo treba tudi tla. To je šele začetek. Obnovo nadaljujemo s prvim nadstropjem in tako dalje. Res pa je, da temu, kar počnemo, težko pravimo obnova. Poskušali bomo prostore spraviti v stanje, da bomo v njih lahko ustvarjali. In da bodo kolikor toliko urejeni za obiskovalce. Dejavno bomo začeli z iskanjem večjih sponzorjev, donatorjev in pokroviteljev, da se bomo lahko lotili tudi večjih in zahtevnejših nalog, ki nas čakajo pri nadaljnji sanaciji.

Lahko poveste kaj več o omenjeni stalni razstavi?

Razstava je pravzaprav na petih plakatih predstavljena zgodovina Sokolskega doma, na katerih bodo zabeleženi vsi pomembni mejniki, ki se tičejo te stavbe. Odprta pa je od torka, 11. maja. Na ogled vabimo prav vse zainteresirane.

Kaj pomeni Sokolski dom vam, ki ste se odločili vanj vložiti kar nekaj energije, prostega časa in tudi finančnih sredstev?

Narodni dom je simbolnega pomena. Zgrajen od ljudi in za ljudi. Dogodek ob polaganju temeljnega kamna je pomenil v tistem času več kot tabori. To marsikaj sporoča. Kaj pomeni nam? Od ljudi nastal, v zgodovino zbledel! Z alternativo vstal, z njo upanje začel. Upanje, torej. Pa tudi priložnost. Priložnost za vse, ki želijo ustvarjati in se izražati mogoče tudi na drugačen, svojstven način.

Ste se po pomoč pri obnovi morda obrnili na Društvo Novo mesto ali pa na Zavod za varstvo kulturne dediščine?

Vse vabimo, da bi sodelovali in pomagali, siliti pa nočemo nobenega. Pred kratkim je bil v Sokolskem domu na ogledu predsednik Društva Novo mesto Mitja Simič. Mislimo pa, da dejanja povedo dovolj. Do danes se je o obnovi samo razpravljalo. In ker nikoli ni bilo dovolj denarja, tudi do obnove ni prišlo. Bile so le visokoleteče besede.

Kakšne odnose pa imate z MO Novo mesto, glede na to, da je lastnik zgradbe?

Od MO Novo mesto smo 14. januarja letos dobili zahtevo za izselitev uporabnikov in nelegalnih stanovalcev iz Narodnega doma, in sicer do 28. februarja 2010. Seveda smo se vsi skupaj uprli in odgovorili, da ne gremo.

Samo odgovorili ste »ne gremo ven« in stvar je bila rešena?

Pravzaprav ne. Srečali smo se z Ivanom Kuljajem in od takrat dalje z občino sodelujemo kar prek njega. Je naša vez z občino. Prišel je v Sokolski dom ter videl, da tu deluje alternativna kultura. Naša velika želja pa je, da bi dobili neki dokument, ki nam bi odobril najem stavbe za 99 let.

Kakšni so bili razlogi, navedeni za izselitev?

V bistvu sta bili zadevi dve. Najprej to, da naj bi bila zgradba za novo leto preveč osvetljena, kar niti približno ne drži in je tudi popolnoma banalen razlog. Druga zapisana stvar pa je bila, da je zgradba, menda na podlagi nekih statičnih meritev, nevarna. Varna naj bi bila le pritličje ter 1. nadstropje, drugo ter podstrešje pa ne.

Kaj pa vi menite o (ne)varnosti stavbe?

Po našem mnenju je stavba, ne samo v pritličju in prvem nadstropju, ampak tudi drugje, popolnoma varna. Ker pa naše mnenje ne šteje dosti, smo zanj prosili tudi strokovnjake. Zaradi varnosti imamo urejen tudi požarni red.

Za varnost ste poskrbeli tudi z ležečim policistom, ki je nameščen na vozišču malo više od vhoda v Sokolski dom.

Na MO Novo mesto smo dali vlogo za odobritev ležečih policistov, ker je tu mimo stavbe gost promet, vhod v stavbo pa tik ob cesti. Očitno so nam vlogo odobrili, saj je stvar že na mestu. To bo upočasnilo hitrost vozil mimo Sokolskega doma in pripomoglo k večji varnosti vseh obiskovalcev ob vstopu in izstopu iz stavbe ter seveda nas, ki tu delujemo.

Kako po vašem mnenju na vaše ustvarjalno delo in na vse ostale dejavnosti okoli Sokolskega doma gledajo someščani?

V štirih letih, odkar smo v stavbi, nismo imeli nobenega incidenta. Tisti, ki so do sedaj zavijali z očmi, bodo še naprej. In prah se bo dvigoval, tako kot se je do sedaj. Moramo pa izpostaviti, da imamo z nekaterimi sosedi, posebno sedaj, ko cele dneve urejamo prostore, zelo dobre odnose. Naše delo cenijo, včasih nam kakšna soseda prinese kavico, tudi potico smo že dobili. Za stavbo Sokolskega doma, k zadnjemu vhodu pa redno prihaja tudi nekaj otrok iz bližnje okolice, ki se tu zabavajo z barvanjem kamenčkov. Vseh smo veseli.

Kaj boste storili v primeru, da od MO Novo mesto prejmete nalog za izselitev?

Javno mnenje je gotovo na naši strani. Ljudje vedo, da tukaj ustvarjamo, da se dogaja nekaj pozitivnega. Če še ne vedo, se bodo v to lahko prepričali, če bodo želeli. Izselili pa se ne bomo.

Delujete v navezavi z drugimi kulturniki izven Novega mesta?

Stalne povezave imamo z ROGOM iz Ljubljane, tudi z Metelkovo, prek Jake Bergerja pa z mariborsko Pekarno.

Izdajate tudi svojo publikacijo. Kakšna je njena vsebina?

Gre za fanzin z naslovom Dum spiro spero, kar v prevodu pomeni Dokler diham, upam. Izhaja že dlje časa. Žal pa mora vsaka naslednja številka do izida počaka toliko časa, dokler ne naberemo dovolj sredstev za tisk. Vse namreč financiramo sami. Prispevki pa so raznovrstni; vse od poezije, zgodb, slik in fotografij mladih srednješolcev in drugih, ki želijo objavljati svoje izdelke, pa drugje ne dobijo priložnosti. V njem so tudi fotografije z naših koncertov. Je pa zadeva popolnoma nelektorirana.

Kaj pa spletna stran? Kje lahko vsi zainteresirani pridobijo informacije o kontaktih, dogodkih, možnostih delovanja v stavbi?

Spletna stran je še v nastajanju. Izdelana naj bi bila v tednu ali dveh. Trenutno pa informacije o dejavnostih lahko preberete na Facebooku Sokolski dom in na omrežju Myspace. Naš elektronski naslov je sokolska3@gmail.com. Nejc Smodiš pa je kontaktna oseba za vse, ki bi v Sokolskem domu želeli razstavljati.

Kako nameravate organizirati dogodke, delavnice? Ali bo lahko vsakdo prišel v stavbo in počel, kar bo želel?

To je Narodni dom, torej je namenjen narodu, ljudem. Kdor bo želel kaj delati, pokazati, razstavljati in tako dalje, se bo javil in dogovorili se bomo za termin. Moral bo obstajati neki urnik. Prednost bodo imeli seveda tisti, ki bodo prišli prej, in pa tisti, ki nimajo finančnega zaledja, da bi si na primer plačali dvorano ali kak drug prostor. Tu bo vse brezplačno.

Kakšne vsebine načrtujete poleg že omenjenih delavnic?

Načrtujemo izvajanje koncertov. Sledijo pa glasbene, likovne delavnice, večeri poezije pa tudi drugi tematski večeri. Naj povemo, da bodo vsi nastopajoči nastopali brezplačno, od obiskovalcev pa si želimo kakšen prostovoljni prispevek. Lahko bi rekli, da je Novo mesto dobilo svojo Metelkovo.

Pravite, da poteka vsa sanacija zgolj s pomočjo prostovoljcev?

Ja. Smo sami prostovoljci. Nabralo se nas je že veliko, predvsem so to prijatelji, kolegi, ki so motivirani in navdušeni, da bi Sokolski dom spet zaživel. Med tistimi, brez katerih stavba ne bi mogla zaživeti, so: Kristjan Šeremet, Ervin Fišter, Momir Knežević, Andrej Srebrnjak, Mihael Gričar, Tomaž Grdin, Jure Šuln, Nejc Bahor, Lucijan Okleščen, Matjaž Grum, Dejan Lovrinovič, Miloš Kuzem, Špelko, Andrej Pugelj, Andrej Šimec. Potem še Teja Grahek in Jaka Berger, ki vsak vikend prihajata iz Maribora in pomagata pri delih. Pa da omenimo še Marjana Pušiča, Mašo Kočevar, Nino Avsec. Ne smemo pa pozabiti na Boštjana Penico, ki je zbrusil in polakiral ves parket v pritličju. Vse to so prostovoljci, ki pridejo v svojem prostem času v Sokolski dom, da bi pomagali pri ureditvi stavbe.

Pa tudi nekaj podjetij vam je pri delih šlo na roko?

Res nam je pomagalo že precej ljudi, predvsem z materialom, ki ga potrebujemo pri obnovi in ureditvi notranjosti. Zahvaliti se moramo vsakemu posebej. Omeniti moramo: Novodom, d. o. o. (Slavko Retelj), Gazvoda – Mak barve laki, Fides GTS, d. o. o., Čajarna Stari most (Jana Murgelj), Zavod za turizem Novo mesto (Ivan Kuljaj), Konfekcija Maja, d. o. o. (Uroš Recko), Kmetija Medle, Slovenijales – PE Cikava, Prenova, s. p. (Marko Bele), in Steklarstvo Vidmar. Dogovorjeni pa smo tudi z Gostiščem Loka oz. Damjanom Finkom za sponzorstvo pri vseh prihodnjih razstavah. Zahvaliti se moramo še novomeškim gasilcem za izposojo gasilnih aparatov ter uvedbo potrebnega požarnega reda. Upamo, da nismo na koga pozabili, če pa smo, se opravičujemo. To, da omenimo vsakega posebej, je najmanj, kar lahko storimo, da se jim zahvalimo za pomoč.

Kakšne otvoritvene dogodke torej pripravljate za obiskovalce v bližnji prihodnosti?

Začeli smo 11. maja z otroško razstavo Bodi EKO – Bodi IN! v sklopu predstavitve delovanja Zavoda BO! ter DKO. Sledi Pečofest (22. maj), namenjen članom DKO. Tri dni zatem bosta predstavitev Zavoda BO! v sodelovanju z DKO ter dražba, 26. maja pa ŠENT-ova predstavitev terapij. 3. junija sledi odprtje razstave Katarine Škucin, 4. junija pa koncert Jake Bergerja. 8. junija bomo dogodek namenili obeležju 137. obletnice postavitve temeljnega kamna za Narodni dom. 26. junija pa pride na vrsto odprtje razstave Nejca Smodiša z naslovom 365. Mislimo, da je to dovolj za prihodnja dva meseca.

"Romi si želijo le, da na zakonit način pridejo do svojega koščka zemlje, na katerem bi lahko zrasli novi, lično urejeni stanovanjski objekti z vsemi dovoljenji. Verjamem, da bodo Romi potem kot lastniki parcel veliko bolje skrbeli za tisto, kar si bodo zgradili, s tem pa bo podoba vseh naselij lepša." Fotografije Boštjan Pucelj

Rojena je bila kot Nerominja, ki je živela v neposredni bližini romskega naselja. Spoznala je Rome, njihov jezik, način življenja … Romi so postali njeni prijatelji. Zaljubila se je v Roma in postala mati dveh otrok. Otroci so ji sploh pri srcu, saj že vrsto let dela kot pomočnica vzgojiteljice v romskem vrtcu Pikapolonica v Brezju. Dobro poznavanje romskega življenja in romskega jezika so jo z vpisom na seznam pripadnikov romske skupnosti pripeljale do odločitve, da je na lanskih nadomestnih volitvah kandidirala za mesto romske svetnice in bila izbrana v mestni svet.

Kako ste postali Rominja?

Že od rane mladosti se počutim kot Rominja in bom Rominja do smrti. Mladost in najstniška leta sem namreč preživela med Romi. In čeprav kar 15 let nisem bila v stiku z njimi, so me življenjska pota spet zanesla med Rome, ko sem svojo ljubezen našla prav med Romi. Takrat sem se dokončno odločila, kdo sem, kaj sem in kaj želim biti. Moja odločitev za Rome je nepreklicna, moje srce in moja duša sta romska.

Kako se spominjate otroških let?

Rada se spominjam svojega otroštva in mladosti, še posebej otroških let. V Šmihelu, kjer smo živeli, sem se veliko družila z romskimi otroki, ves dan sem bila z njimi. Živeli smo v neposredni bližini Romov, drug ob drugem. Priznam, da so bili moji najboljši in najbolj odkriti prijatelji prav romski vrstniki.

So bili tudi vaši starši naklonjeni Romom?

Ja, lahko bi rekla, da so se moji starši, ko so se preselili v Šmihel, res navezali na Rome, ki so bivali malo više od hiše mojih staršev, ob gozdu. Ko so Romi zamenjali zemljo, so se preselili v neposredno bližino mojih staršev. Takrat so postali naši sosedje, stkale so se najlepše in zelo tesne vezi.

Ste živeli po vzorcu dolenjskih Romov v baraki, šotoru?

Rada bi povedala, da je moj oče skrbel za enega invalida, za katerega sta potem skrbela oba starša. Tam sta dogradila hišo, v kateri je potem bivala naša družina.

Kot pomočnica vzgojiteljice ste zaposleni v vrtcu Pikapolonica, ki sodi pod okrilje vrtca Pedenjped. Koliko let ste že zaposleni v vrtcu?

Že 19 let delam z romskimi otroki v vrtcu. Za mojo prvo zaposlitev je prek mestne občine Novo mesto dal pobudo Rajko Šajnovič. Nikoli mi ni bilo žal, da delam z romskimi otroki, tu sem se našla, uživam v svojem delu … Mnogo stvari sem se naučila ob Romčkih in še vedno se vsako leto naučim kaj novega. Človek se uči vse življenje.

Vam romski starši zaupajo bolj kot drugim vašim sodelavkam?

Seveda, pogosto se obračajo name, ker komuniciram z njimi v romskem jeziku. V času govorilnih ur in roditeljskih sestankov pa se vključi vzgojiteljica ali vodja vrtca, ki govori v slovenskem jeziku. V primeru, da starši ne razumejo dovolj dobro tistega, kar jim želi vzgojiteljica sporočiti, pa je moja naloga, da sporočilo prevedem v romski jezik. Prav tako pomagam pri razreševanju morebitnih problemov, nejasnosti, seveda v romskem jeziku.

Poleg tega, da ste mama dveh otrok, kaj še počnete?

Imam kar nekaj hobijev. Rada pletem, rada zapojem v dobri družbi, še posebej med Romi, med katerimi imam kar nekaj prijateljev. Razmišljamo o ustanovitvi romske pevske skupine, ki se ji bom pridružila tudi jaz. Prepevali bomo romske pesmi, ki sem jih večinoma napisala jaz – tako tekst kot glasbo, aranžma pa prispeva moj prijatelj, ki ima glasbeno znanje. Moje pesmi govorijo o mladosti, ljubezni med romskimi dekleti in fanti. Veliko je verskih pesmi o Mariji, Bogu … Te pesmi so zelo dobro poslušane. Nekatere pesmi govorijo tudi o romskih naseljih. Pričakujem, da bi letos posneli tudi kakšno CD otroških pesmi.

Letos so vas na nadomestnih volitvah novomeški Romi izbrali za svojo svetnico v mestnem svetu. Zakaj ste se odločili, da vstopite v politiko?

Vrsto let sem spremljala delo novomeških romskih svetnikov in ugotavljala, da so se zaradi pomanjkanja znanja in predvsem nepoznavanja slovenskega jezika pogosto znašli v neugodnem položaju. Pogosto so moje predhodnike ignorirali in morda celo šikanirali, niso jih jemali dovolj resno. Takrat je v meni dozorela ideja, da stopim na pot romske svetnice, da bi dokazala, da Romi nismo le diskriminirana ljudje, ampak da znamo marsikaj storiti tudi sami, samo če se nam ponudi možnosti, da sami odločamo o sebi. Vem, da nimamo visoke izobrazbe in diplom, ampak vseeno lahko tudi samouki pokažemo nekaj, česar morda drugi ne pričakujejo.

Ali Romi dovolj dobro vedo, kaj dela romski svetnik, svetnica?

Vloga romskega svetnika je, da se enakopravno povezuje z vsemi Romi, zunanjimi ustanovami, nevladnimi organizacijami … Morda mojih predhodnikov niso dovolj seznanili s poslanstvom romskega svetnika in so se preveč vživeli v zasebnost romskih družin in skušali reševati njihove družinske probleme. Romski svetnik nima pravice, da se vtika v zasebnost romske družine, ampak se mora vključevati v reševanje romskih naselij na splošno. Res je, da se Romi name obračajo z različnimi prošnjami, ki jih seveda ne zavrnem. Rome usmerjam na naslove ustanov in na konkretne osebe, ki razrešujejo konkretne primere.

Je v dolenjski prestolnici težko biti Rom?

Priznam, da je temu res tako. Žalosti in jezi me, ko v večernih urah prebiram prispevke o Romih na spletnih straneh in berem komentarje bralcev, ki izražajo nespodobne in neprimerne vsebine. Romom ljudje očitajo prejemanje socialnih pomoči, pozabljajo pa, da denarne socialne pomoči v enakem znesku prejemajo tudi vsi drugi brezposelni. Pogosto pojasnim, da Romi vendarle le nimajo toliko privilegijev, kot so pogosto predstavljeni v medijih. Ljudem želim dopovedati s svojimi odgovori na spletu, da ni vse tako, kot pišejo oni. Romi nimajo posebnih ugodnosti. Res je, da se vsi trudimo za večjo zaposljivost pripadnikov romske skupnosti. Težko je namreč doseči enak cilj, če je izhodišče povsem drugačno. Mislim na romske otroke, ki težko dosežejo toliko kot njihovi neromski vrstniki, saj Romi izhajajo iz zelo neurejenih okolij.

Kako ste se lotili reševanja romske tematike na Dolenjskem?

Na sestankih, srečanjih pogosto poudarjamo potrebo po skupnem sodelovanju. Mnoge ustanove so v minulih letih zaspale na področju reševanja romske problematike. Če bi bilo toliko angažiranosti različnih strokovnih služb že pred leti, bi bila morda marsikatera težava že rešena, pa naj gre za področje zdravstva ali izobraževanja. Ko se danes dobivamo s predstavniki različnih ustanov, ugotavljamo, da se kažejo prvi uspehi, vendar je čez noč težko pričakovati hitre premike.

Kdaj bodo novomeška romska naselja dobila novo podobo?

Kot mi je znano, potekajo dogovori z ministrstvom za obrambo ter ministrstvom za okolje in prostor, da bi pospešeno stekla legalizacija romskih naselij. Moji Romi si želijo le, da na legalen način pridejo do svojega koščka zemlje, na katerem bi lahko zrasli novi, lično urejeni stanovanjski objekti z vsemi dovoljenji. Verjamem, da bodo Romi potem kot lastniki parcel veliko bolje skrbeli za tisto, kar si bodo zgradili, s tem pa bo podoba vseh naselij lepša. Romska naselja bodo lahko po urejenosti enakovredna drugim naseljem v novomeški občini. Ob nedavnem obisku pri novomeškem županu sem izvedela, da naselje Poganci ostaja tako, kot je, pripravlja se legalizacija. V Šmihelu, ki je že urejen, bo treba poskrbeti le za dotrajano skupno stavbo, v kateri so nemogoči življenjski pogoji. Naselje Žabjak je najbolj pereče, treba ga bo legalizirati in urediti. Bivanjske razmere so tu povsem nevzdržne, saj je težko živeti v začasnih barakah in zasilnih objektih, kar ni človeka vredno.

So prebivalci romskih naselij pri tem glasni?

Prebivalce zelo razumem, saj so siti obljub in načrtov, ki niso bili izpolnjeni. Odgovorni se vrtijo v začaranem krogu, Romi pa so tega naveličani in utrujeni. Nekateri so si v obupu in jezi sami postavili objekte, lepe zgradbe in sramotno bi bilo, da bi hiške kdor koli porušil. Veselijo nas zagotovila, ki smo jih dobili v Ljubljani, da se teh objektov ne bo rušilo, ampak se bosta spodbudila reševanje in legalizacija naselja na način, da se bodo odstranjevali le leseni objekti, s čimer bomo Rome še bolj spodbudili h graditvi zidanih objektov, seveda v skladu z veljavno dokumentacijo. Šele takrat bo Novo mesto videlo, kaj vse so sposobni Romi, s čimer bo manj nesporazumevanja med romsko in neromsko stranjo. Na Otočcu v Šempetru so razmere prav tako žalostne. Letos se v Šempetru začne izgradnja kanalizacije in upam, da bomo na koncu z opravljenih programom vsi zadovoljni.

Kako gledate na očitke regijske civilne iniciative, kako komentirate odstop Jožeka Horvata Muca z mesta predsednika sveta romske skupnosti?

Nekajkrat sem se srečala s predsednikom regijske civilne iniciative Silvom Mesojedcem, ki pa trmasto vztraja na svojem bregu. Reševanje romske problematike vidi drugače, vendar nikoli ne predstavi konkretnih rešitev, kar je splošna značilnost regijske civilne iniciative, ki se opira samo na zazidalni načrt iz leta 1985. Vsi se moramo zavedati, da se je v tem času marsikaj spremenilo in prostor za Rome je v tem obdobju postal premajhen. Romska naselja so se bistveno povečala. Treba bo sprejeti kompromise in določiti objektiven prostorski načrt, ki bo omogočal tudi želje Romov. Romske družine so se bistveno povečale, mlade družine pa si želijo zaživeti tudi v okoljih zunaj romskega naselja. V tej smeri želimo omogočiti tistim, ki želijo zapustiti naselja, da naredijo ta korak. Glede odstopa Muca pa moram reči, da si je gospod Muc morda res naložil preveč dela, ko je bil hkrati predsednik sveta romske skupnosti in Zveze Romov Slovenije. Na Dolenjskem si želimo, da bi imeli na eni od funkcij dolenjskega človeka. Osebno si želim, da bi kandidiral Bojan Tudija, ki je razumen in dober vodja naših Romov.

O Gogi in LokalPatriotu: Lahko rečem, da sem danes zelo srečen, da je Goga takrat rekla ne. Potem ko te doma zavrnejo, iščeš nove možnosti, poizkusiš še drugje …. Žalosti me, da je mladina prepričana, da če se nekaj ni zgodilo v LokalPatriotu, se enostavno ni zgodilo. V Novem mestu je to trenutno edini prostor, ki mladim ponuja nek program. Žal je le ta dokaj komercialen in se z leti ponavlja.

***

Imam občutek, da se drugje po Sloveniji bolj zavedajo pomembnosti alternativnega prostora kot doma, kar tudi dokazuje obisk spletne strani Sokolskega doma; iz Ljubljane in Maribora imamo namreč 200 do 300 klikov tedensko, medtem ko v Novem mestu obišče stran okoli 20 do 30 ljudi.

***

Jaka Berger je rojen pred natanko tridesetimi leti v Novem mestu, na svojo bobnarsko glasbeno pot pa je stopil z vpisom v Glasbeno šolo Marjana Kozine s svojimi štirinajstimi leti. Deluje na različnih glasbenih področjih, svoje samostojno delo pa predstavlja pod imenom Brgs time. Med drugim je član novomeške skupine Od Franclna možgani, laške zasedbe Strojmachine in dueta Radical improvisation duet. Gre za bobnarja, ki se je, potem ko v domačem mestu ni našel potrebne podpore, preselil v Maribor. Sodeloval je z mnogimi glasbeniki svetovnega formata, med drugim tudi s cenjenim italijanskim basklarinetistom in altsaksofonistom Achillejem Succijem ter s Samom Šalamonom, enim najbolj talentiranih in kreativnih jazz kitaristov in skladateljev na trenutni svetovni jazz sceni. Čeprav njegovo glasbeno ustvarjanje sloni na jazz osnovi, pravi, da ga klasična oblika ni nikoli posebej pritegnila, a mu je kot šola dala ogromno znanja. In Jaka ga s pridom izkorišča za svoje improvizacijske projekte. Po dveh letih delovanja v štajerski prestolnici se je vrnil v Novo mesto. Tu s svojim delom samozavestno in vztrajno nadaljuje ter pripravlja nove projekte. Upamo, da bo tudi ostal in dobil zasluženo mesto na novomeški glasbeni sceni.

Kam segajo tvoji glasbeni začetki?

Vse skupaj se je začelo, ko sem si v osnovni šoli z radia na kaseto presnel skladbi od The Dorsov Light my fire ter od AC DC Thunderstruck. To sem nato poslušal vse leto, potem pa se prijavil na sprejemne izpite v glasbeno šolo. Nekaj sem še razmišljal med saksofonom in bobni, in izbral sem bobne. Pri tem je tudi ostalo.

Zakaj ravno bobni? Kaj je na njih tako privlačnega?

Ne vem. Dejansko ne vem, kaj me je takrat gnalo v to. Če sem čisto iskren, niti ne vem, zakaj sem prvih sedem let vadil bobne.

Si pred vpisom v glasbeno šolo imel kakšen stik z inštrumenti? Morda pri pouku glasbene vzgoje?

Spomnim se, da sem se ukvarjal z modelarstvom. Nikoli pa nisem bil v stiku z inštrumenti. Vse se je zgodilo praktično čez noč.

Glasbeno šolo Marjana Kozine si obiskoval sedem let, v tem obdobju pa si bil tudi član Mestne godbe Novo mesto, sodeloval si v Simfoničnem orkestru Marjana Kozine in Mladinskem pihalnem orkestru Krka Zdravilišča.

V Mestno godbo Novo mesto sem prišel, ker so potrebovali bobnarja. Slučajno so bili v zasedbi tudi trije moji prijatelji. Povabili so me poleg, tako da sem v njihovih vrstah igral štiri leta. V Simfoničnem orkestru sem sodeloval kot učenec glasbene šole, in sicer v tolkalski ekipi. Nekaj časa sem bil tudi v podmladku pihalnega orkestra, kjer smo igrali predvsem filmsko glasbo.

Potem pa za nekaj časa v rock in metalne vode …

Pravzaprav se je to dogajalo že med obiskovanjem glasbene šole. Kar dobro sem bil zakoličen z metalom. Čeprav sem poslušal tudi druge zvrsti, niti pomislil nisem, da bi igral še kaj drugega. V nekaj letih je tudi garažno preigravanje metala zvodenelo. Prijatelji, s katerimi sem se takrat družil in igral, so odšli na faks ali v službe, tako da sem zadeve začel raziskovati sam.

Kdo je tvoj največji vzornik in zakaj?

John Zorn, ki je oče svetovne avantgarde, moderne kompozicije in improvizacije. Njegov opus obsega prek tisoč del v vseh mogočih oblikah. V New Yorku drži skupaj svetovno elito glasbenikov in vse skupaj se dogaja v klubu Stone, ki ga vodi Zorn. Je lastnik založbe Tzadik, ki izdaja vsemogoče ekperimente in obsega preko ti tisoč plošč. Všeč mi je princip nelastništva, kar pomeni, da ožji krog angažiranih glasbenikov skrbi za izdaje in vse ostalo. Celotni koncept je neprofiten in v prvem planu skrbi za podporo nekomercialnih glasbenikov. Najbolj fascinantno je to, da plošče tiskajo ne glede na povpraševanje, in vsaka plošča založbeTzadik bo vedno na voljo. Potem so tu še William Parker, Hamid Drake, Wilbert Dee Joode, Art Ensemble of Chicago, Milford Graves, Mike Patton, Sussie Ibarra, Sainkho Namchylak, Satoko Fuji, Vinko Globokar, John Cage ….

Torej si od štirinajstega leta dalje zasidran v glasbenih vodah?

Skoraj popolnoma. Vmes sem nekaj časa tudi delal. Se mi zdi, da v večini novomeških tovarn.

Začetno znanje skupinskega igranja si pridobival v manjših garažnih bendih.

Prva taka skupina, ki bi se lahko imenovala bend, je bila skupina Al pa ne. Temu bi lahko rekli bolj prvi poskus benda, ker smo že po prvem nastopu razpadli. So pa tudi ravno takrat razpadli Ringsi in napravili novo skupino Toxic. Naredili so nekaj demo posnetkov in bili prvi bend, ki me je povabil medse. Od takrat dalje nisem bil nikoli več v neki ekipi, ki bi se zaklenila, kajti igral sem v več različnih skupinah.

Čeprav si se v glasbeni šoli srečeval v glavnem z jazzom, te klasični način igranja te zvrsti ni nikoli prevzel. Zakaj?

Tradicionalni jazz me ni nikoli pritegnil, ker je to pomenilo učenje petdeset in več let starih komadov. Vsaka zvrst ima sicer svoje zakonitosti, kako narediti, da bo nekaj zvenelo rock, punk … Te osnove mora obvladati vsak dober glasbenik. Ko pa delaš svojo muziko, pa seveda ne delaš priredb. Tradicionalni jazz se je zelo zaprl. Res je, da so ljudje, ki so naredili jazz v 50., 60. letih, takrat podirali meje. Žal pa je institucija vzela to dobo jazza ter ga zavila v nek paket izobraževanja. In če greš na primer danes na jazz akademijo, se učiš muziko iz 50. In 60. let. Na jazz klasiko so na primer nori Avstrijci. Žal je vse v nekih kalupih. Ne morem razumeti glasbenikov, ki ne sprejemajo drugih zvrsti kot del celotnega glasbenega spektra. In ta zaprtost mene osebno zelo odvrača.

Pa vendarle tvoje igranje sloni na jazz osnovi?

Seveda. Jazz kot šola ti da ogromno nekega znanja, in sam to znanje izkoriščam kot podlago za improvizacije.

Kdaj si pričel z improvizacijami? Za kakšen način igranja sploh gre?

Z improvizacijo se v bistvu glasbenik sreča že zelo zgodaj, saj vsako spontano igranje do neke mere pomeni improviziranje. Sam sem resneje posegel v improvizacijo pred štirimi ali petimi leti, ko sem začel tudi globlje raziskovati koncepte in sisteme improviziranja. Danes zelo rad prosto improviziram z dobrimi glasbeniki in velikokrat so prvi skupni nastopi energično mešanje vplivov in izrazov. Vedno več postavljam parametre in pravila, iz katerih nastajajo kompozicije, ki temeljijo na improvizaciji, kar pa vključuje tako grafične kot opisne prijeme.

Sodeloval si tudi na mednarodnih jazz delavnicah, kjer si nadgrajeval znanje iz glasbene šole.

Leta 2000 me je potreba po novem izobraževanju pripeljala do tega, da sem se prijavil na prvo mednarodno jazz delavnico v Novem mestu, t.i. Jazzinty – International Jazz Workshop. Potem pa sem se od tega oddaljeval. Do danes sem imel priložnost muzicirati z nekaterimi legendami svobodne improvizirane glasbe, ki še danes dejansko premikajo meje. Tako sem se udeležil delavnice britanskega kitarista Keitha Rowa in japonskega tolkalista Seijira Murayame. Oba sta velika improvizatorja in vesel sem, da sem imel priložnost delati z njima. S Seijirom Murayamo se bom ponovno srečal sredi julija v Menzi pri koritu, kjer bo vodil festival improvizacije.

Leta 2004 si bil izbran na razpisu Društva novomeških študentov, na katerega so se vsako leto lahko prijavljali neuveljavljeni glasbeniki. Menda si takrat posnel svojo prvo ploščo?

Na ta razpis sem se prijavil kar petkrat, z različnimi bendi, in vsakič, tik pred snemalnim terminom, je bend razpadel. Po večkratnih neuspelih skupinskih poizkusih sem imel tega povsem dovolj. Nisem hotel vedno znova izpasti zaradi neresnosti drugih, zato sem se odločil, da poskusim sam. Prijavil sem se s posnetkom enournega solo bobna. Tisto leto sem bil izbran na razpisu, kar mi je posledično prineslo teden snemanja s Primožem Cigojem. Nastala je plošča, ki ni sicer nikoli izšla. Kljub temu pa sem dobil 45-minutni posnetek. To je bila moja prva studijska izkušnja.

Le leto za tem si že sodeloval s Samom Šalamonom, mednarodno priznanim mariborskim jazz kitaristom in komponistom. Kako si prišel v stik z njim?

Spoznala sva se v okviru abonmaja Jazzinty in takrat tudi prvič spregovorila. Nekega dne me je poklical in mi namignil, da če želim resno delati, naj ga pokličem. Prijel sem ga za besedo in pričel pisati note, ki jih poprej nisem nikoli. Spacal sem nekaj komadov ter ga povprašal, ali pozna kakega glasbenika, ki bi želel sodelovati. In poklical je Achilleja Succija, cenjenega italijanskega basklarinetista in altsaksofonista, ki je povabilo z veseljem sprejel. Prišla sta v Novo mesto, kjer smo snemali dva dni. Onadva sta uživala, jaz pa sem se predvsem potil.

Kako je bilo ustvarjati z izkušenima glasbenikoma? Je bilo to edino sodelovanje? V kakšnih odnosih si s Succijem in Šalomonom danes?

Priznam, da sem se tresel kot šiba na vodi, ker sem delal z vrhunskima glasbenikoma. Je pa res, da ti da tako snemanje veliko več izkušenj in samozavesti za naprej, saj vidiš, saj spoznaš, na kakšen način se glasbe lotijo profesionalci. Danes ostajamo v kontaktu predvsem prek interneta, in res je škoda, da zaradi slabih honorarjev težko gostiš dobre glasbenike iz tujine. Želel bi več nastopov na takem nivoju.

In potem? Kaj se je zgodilo s posnetim materialom?

Dobil sem zavrnitev s strani Založbe Goga. Marijan Dović, tedanji glasbeni urednik zbirke Goga musica, je projekt zaustavil. Tiščal je v svojo smer in ni želel izdati ničesar, kar bi odstopalo od tradicionalnega.

So bili vsi ti omenjeni zapleti in nedokončani projekti na glasbenem področju ter slaba podpora domačega prostora vzrok, da si se za nekaj časa umaknil iz Novega mesta?

Vse to in še mnogo več. Z Juretom Dolinarjem kot programskim vodjo LokalPatriota se ni dalo popolnoma nič dogovoriti. Na začetku projekta je dal zeleno luč za izdajo prve plošče Od Franclna možgani, ko pa je bilo potrebno pridati finančni delež, so se stvari hitro zaključile. Popolnima enako se je dogajalo z nastopi, na katerih domači glasbeniki nismo bili nikoli cenjeni. Prevečkrat so nas pustili opeharjene, medtem ko so si sami gradili svoj imperij. V tem obdobju, ko sem sam snemal, se je velikokrat zgodilo, da so bili bendi, kot na primer Puppetz ali Blind Fold, pripravljeni na »špile«. Imeli so kvalitetno muziko, bili so naštudirani, in rabili bi le svoj demo posnetek, da bi lahko pričeli z nastopi. Toda iz ne vem kakšnih razlogov niso dobili možnosti. So pa razpis dobivale skupine, ki so komaj zmogle posneti nekaj komadov, potem pa so razpadle in iz njih nikoli ni bilo nič. Iz tega vidika je ta razpis iz leta v leto snemal bende, ki niso imeli prihodnosti, posledično pa zanemarjal še tistih nekaj aktivnih domačih bendov. Stvari enostavno nikoli niso prišle skozi. Lahko trdim, da v desetih letih ta razpis ni obrodil sadov, z izjemo nekaj plošč stare garde novomeških glasbenih legend kot so D’Kovači.

In poskusil si v tujini. Tvojo prvo ploščo, ki si jo posnel v sodelovanju s Achillejem Succijem in Samom Šalamonom, so izdali v italijanski založbi Splasc(H) Records, eni izmed petih največjih založb za jazz v Evropi. Je bil to zate pomemben korak?

Lahko rečem, da sem danes zelo srečen, da je Goga takrat rekla ne. Potem ko te doma zavrnejo, iščeš nove možnosti, poizkusiš še drugje. Moram pa omeniti tri osebe, ki so me pri mojem delu nadvse podpirale; to so Sandra Hrovat, ki mi je v atriju knjigarne Goga nudila možnost nastopov, Simon Dvornik, ki je pomagal pri razpisih ter Matjaž Grum. Moja prva plošča z naslovom Brgs Time – Bas Trio je nato po zavrnitvi domače založbe izšla leta 2006 v sosednji Italiji. Zadeva je ugledala luč sveta, ker sta v omenjeni založbi že izdajala tako Samo Šalomom kot tudi Achille Succi. Dejstvo je, da če bi delal s kom drugim, stvari ne bi šle skozi.

Kako to, da te je pot peljala ravno v Maribor?

V Mariboru je bil festival Izzven, in David Brown, ki je entuziast in umetniški vodja festivala, je bil zelo eksperimentalno in avantgardno usmerjen. V Maribor sem se vozil na koncerte in vsak mi je znova in znova odstiral glasbeno sceno. Od leta 2005 do 2007 je bil namreč Maribor zelo močan v avantgardni sceni. Ko sem poslušal vse te glasbenike, sem ugotovil, kje je svetovno leglo tega, kar me zanima. V tem obdobju sem sodeloval tudi s prijateljem Mihom Blažičem (N’toko). Ravno takrat je sestavljal skupino za snemanje plošče z naslovom Dobrodelni koncert ob koncu sveta, ki je nato izšla leta 2006 pri založbi Nika Records. Z N’tokom sva se zelo ujela v raziskovanju vsemogočih ekstremov v glasbi in sodelovala v različnih improvizacijskih duetih.

Svoje projekte si poimenoval Brgs Time. Kaj s tem imenom sporočaš?

Brgs Time pomeni Brgsov moment. To ime se mi je porajalo v obdobju iskanja in ob ugotavljanju, kam sodim. Mogoče je tudi indikator tega, da sem se našel. Končno je prišel tudi moj čas.

Se ti zdi, da te Novomeščani dovolj dobro poznamo?

Ne vem. S tem se ne obremenjujem. Če me želite bolj spoznati, me pocukajte za rokav in bomo kako rekli. Nikoli ne zapiram vrat radovednim.

Deluješ v različnih skupinskih glasbenih zasedbah, igraš v duetih, hkrati pa ustvarjaš tudi lastne projekte. Kako usklajuješ svoje aktivnosti?

Sem član zasedb Od Franclna možgani, Strojmachine, Sportbilly krši embargo, Radical improvisation duet, JakaundKiki … Bendi zahtevajo svoj čas in tudi delo benda traja dlje, zato v vmesnem času vedno pade kaka priložnost za nov projekt. V svojih projektih vedno preizkušam nekaj, kar še nisem izvedel in s tem preizkusim, kako se koncept obnaša v praksi.

Lansko leto si kot član skupine Strojmachine med drugim sodeloval tudi pri snemanju dokumentarnega filma Fabrika Maribor v produkciji RTV Maribor. Za kakšen projekt je šlo?

Režiserka Damjana Rudl z RTV Maribor nas je povabila k sodelovanju pri dokumentarnem filmu o propadu težke industrije na Štajerskem. S tem filmom so prvič po osamosvojitvi Slovenije podrezali v gnezdo, ki muči mnogo ljudi na Štajerskem. Propadlo je ogromno tovarn, številni delavci so izgubili službe, mnogi so se iz tega pošteno okoristili, in o tem nihče noče govoriti. V Mariboru je še danes čutiti posledice tega obdobja. S skupino Strojmachine smo za film posneli zvočno podlago za celotni dokumentarec in tudi nekaj video materiala za vmesne vložke. Video smo snemali v Tovarni dušika Ruše, kjer smo igrali na plavže in ostale tovarniške elemente. Celotni projekt je bil v našem kontekstu in zelo smo ponosni, da smo sodelovali pri tem, saj smo pokazali širino svojega delovanja in podporo tovrstnim družbeno pomembnim projektom.

Zanima te tudi interakcija z ostalimi vejami umetnosti. Lahko poveš kaj več o tem?

Kot sem že omenil, izkoristim vsako priložnost za eksperiment in opazovanje koncepta. Z N’tokom in plesalko Sabino Schwenner smo na Jazzinty abonmaju in Trnfestu izvedli projekt Lačni in trezni, kjer smo prepletli moderni ples z »noise« konceptom. Kasneje sem sodeloval s harmonikašem Danijelom Mariničem in vizualno umetnico Saro Jassim v projektu New Point Trio, kjer smo skozi improvizacijo ustvarjali sliko in glasbo, nastopili smo tudi na drugem Bienalu neodvisnih ilustracij. Vsak tak projekt daje nove izkušnje in znanje, kako prepletati različne umetnosti. Z velikim zanimanjem z znanjem iz prakse nadgrajujem tovrstne interakcije.

Ustanovil si svojo lastno založbo Eat this production. Kaj te je pripeljalo do te odločitve?

Moram povedati, da me je izdaja plošče v Italiji precej stala. Če hočeš v tujini izdati ploščo, moraš pač odkupiti določen delež. Velik del izdaje pade na avtorja. Cene so precej visoke in zame je to nesprejemljivo. Prodaja plošč se iz leta v leto manjša, avantgardno glasbo pa kupuje le malokdo. Če nikoli ne prodam nobene, hočem imeti izdelek, kot se spodobi. Prve izdaje sem naredil z Markom Karlovčcem v postavi bobni in saksofon, imenovani Improvisatin duet, s katero sva tudi zadnje dve leti veliko koncertirala. Moja naloga je, , da napišem muziko, jo zaigram in posnamem ter da ima stvar končno obliko. To je zame zaključek projekta. Enostavno sem si rekel, da si ne bom dovolil, da bo na račun založnikov moj izdelek s flomastrom popisana plošča, na katero se bo nabiral prah.

Končno obliko, torej posneto ploščo v ovitku, tvoji projekti dobijo v Londonu?

Posneto muziko pošiljam v London, kjer me 100 plošč skupaj s poštnino stane 200 eur. Vse zapakirano in tako »kot se šika«.

K tebi že prihajajo mladi bendi, ki nimajo finančnih sredstev za snemanje?

Založbo sem v prvi vrsti ustanovil za svoje potrebe, torej za to, da bom izdajal svojo glasbo. Ko pa sem postavil stvari zase in nabavil vso potrebno opremo, sem se odločil, da bom to možnost ponudil tudi vsem ostalim. Danes je ogromno bendov, ki nima denarja za založbe. Mladi bendi prihajajo do mene in me sprašujejo, kakšne kriterije imam, da lahko posnamejo ploščo. A kdo jim ima pravico reči, da ne smejo imeti svoje plošče? Za 250 evrov lahko vsak bend dobi 100 svojih plošč.

Kako to, da si se po dveh letih delovanja v Mariboru vrnil v Novo mesto?

Vrnil sem se zato, ker se je v Novem mestu končno zgodil nek prostor, kjer lahko delam, kar prej, nikoli nisem mogel oziroma nisem dobil priložnosti. Govorim seveda o Sokolskem domu. Tu smo se zbrali mnogi, ki smo bili tam čez cesto (beri LokalPatriot) zavrnjeni.

To pomeni, da ste »Sokoli« na bojni nogi z LokalPatrioti?

Nismo v nikakršnih sporih. A če bomo delali to, čemur so oni odločno rekli ne, potem imamo dovolj dela za deset let. Žalosti me, da je mladina prepričana, da če se nekaj ni zgodilo v LokalPatriotu, se enostavno ni zgodilo. V Novem mestu je to trenutno edini prostor, ki mladim ponuja nek program. Žal je le ta dokaj komercialen in se z leti ponavlja. Ničesar in nikogar nočemo spremeniti, program LokalPatriota je vseeno dal Novemu mestu veliko, mi pa želimo le pripeljati umetnike, ki tu niso še nikoli dobili priložnosti. Sodelujemo že z radiema Študent in Marš, imamo tudi podporo Metelkove in Pekarne, pridružujemo se Pohorskemu bataljonu Marka Breclja, imamo podporo večine alternativnih klubov in gibanj v Sloveniji in tudi sodelujemo z njimi. Imam občutek, da se drugje po Sloveniji bolj zavedajo pomembnosti takega prostora kot doma, kar tudi dokazuje obisk spletne strani Sokolskega doma; iz Ljubljane in Maribora imamo namreč 200 do 300 klikov tedensko, medtem ko v Novem mestu obišče stran okoli 20 do 30 ljudi.

Ne dolgo nazaj se je v Galeriji Sokolski dom odvil prvi del projekta Zvočni prepihi. Kakšnih glasbenih projektov se lahko nadejamo v prihodnje?

Zvočni prepihi so bili moja oddaja o improvizirani glasbi na mariborskem radiu Študent – Marš. Ker pa nisem več redno prisoten na radiu, sem se odločil, da izkoristim prostore galerije Sokolskega doma in nadaljujem Zvočne prepihe v koncertni obliki. Ideja oziroma želja je izvajati koncerte akustične, improvizirane in eksperimentalne glasbe ter predstaviti slovenske in tuje glasbenike, ki so aktivni na tem področju. Zavedam se, da je Novo mesto majhno in še ni imelo pravega stika s tovrstno glasbo, zato se mi zdi pomembno narediti prvi korak v to smer. Tovrstna glasbena praksa ima veliko širino, zato upam, da bo to tudi prenesla na naše meščane ter jim vlila tisti občutek, da ni narobe razmišljati drugače in posegati po glasbi z drugačnim pristopom. Ciklus bom izvajal enkrat mesečno, če pa bodo sredstva in potujoči tuji glasbeniki dovoljevali, pa tudi večkrat. Za julijske prepihe lahko povem, da se bo na novomeške odre po dolgem času vrnil tudi N’toko, in sicer s solo improviziranim nastopom, kasneje v jeseni pa tudi z ostalimi svojimi projekti. Tudi avgusta in v jesenski sezoni bom gostil predvsem domače improvizatorje.

V Sokolskem domu pričenjaš s tedenskimi srečanji glasbenikov. Kdo se ti lahko pridruži?

Vsi glasbeniki, ne glede na zvrst ali inštrument. Upam, da bodo na plano prišli posamezniki in bendi, ki se sedaj še skrivajo ali pa za njih še nihče ni slišal. Vseeno mi je, ali bova dva ali pa nas bo deset. Nimam nekih visokih pričakovanj. Ponudil jim bom vse, kar lahko ponudim.

V večini glasbenih zvrsti je boben ritmični temelj, v improvizaciji pa doseže mnogo večje razsežnosti. V katero smer se bolj nagibaš – torej v solo improvizacijo ali igranje v skupini?

Moja solo pot bo vedno neko raziskovanje, na drugi strani pa si želim tudi benda. Z improvizacijo želim k bobnu pristopiti na drugačen način, ves čas imam v mislih idejo prepariranega bobna. Glavnina mojega glasbenega razmišljanja je premikanje meje. Z vsakim projektom želim narediti nekaj novega, seveda pa je poleg sola, ki ima poudarek na osebnem razvoju in izrazu ter je za glasbenika eden največjih izzivov, pomembno mesto tudi kolektivna improvizacija z več glasbeniki. Za to vrsto muziciranja je potrebno veliko izkušenj na inštrumentu in v postavljanju parametrov ali t.i. konceptu. Seveda z upoštevanjem zgodovine in dosedanjih dosežkov v improvizaciji.

Kaj pa neimprovizirano, torej klasično igranje v skupini?

Igranje v skupini ima svoje zakonitosti, ki se od benda do benda spreminjajo z njihovimi idejami. Delujem v treh kolektivih in vsak ima svoje »fore«. Strojmachine je zelo organizirana stvar in tam si del kolesja, ki mu rečemo pleme, in iz tega tudi izhajamo. Vsak ima svoje naloge in glede na sposobnosti pripomore k delovanju. Ustvarjanje glasbe skupine Strojmachine je dolgotrajnem postopek, ker se soočaš s popolnoma drugimi omejitvami kot pri navadnem bendu. Glasba se ustvarja na inštrumente lastne izdelave, kar proizvaja drugačen zvok, večji del ustvarjanja glasbe pa je izumljanje. S skupino Od Franclna možgani ustvarjamo multižanrsko glasbo in se ne omejujemo. Zadnje čase vedno več uporabljamo element improvizacije, kar se tudi sliši na novi dvojni plošči Digitanal. Plošča je že na voljo, vendar je javnosti še nismo predstavili. Tretji kolektiv pa je še kar »frišen«; gre za skupino Sportbilly Krši Embargo iz Maribora in Slovenj Gradca, s katero ustvarjamo komponirano glasbo z elementi improvizacije. Zasedba je pestra in ponuja širok izraz. Vesel sem, da sem spoznal to ekipo, in mislim, da bomo dolgoročno lahko našo glasbo nadgrajevali.

Še zadnje vprašanje – omenil si mi, da se tvoje sanje nahajajo v New Yorku? To pomeni, da boš srečo poizkusil čez lužo?

Nikoli me ni bilo sram pokazati svoje glasbe vzornikom. Mislim, da je to najboljši indikator za dobro ustvarjanje. Vsi, ki niste prepričani v svoje delo, naj vas ne bo strah kontaktirati svojih vzornikov, ne glede na to, kako veliki umetniki so. Tudi oni so le ljudje in veseli, da je njihovo delo v vas vzbudilo ustvarjalnost. Jaz sem z enim preprostim iskrenim pismom stopil v kontakt z Johnom Zornom, tako da imam danes njegov domač naslov in mu svojo glasbo lahko pošljem, kadar hočem.

Ste predsednik KS Šmihel. Kako se znajdejo krajevne skupnosti v času recesije?

Fotografija Boštjan Pucelj

V času recesije, predvsem pa v času, ko ima MO Novo mesto velike finančne težave, zaradi investicij v preteklosti, to direktno in v prvi vrsti občutimo tudi v krajevnih skupnostih. Najtežje je bilo lansko leto, ko so bila praktično ustavljena vsakršna vlaganja v razvoj kraja, oziroma manjkajočo infrastrukturo. Ugotavljamo pa tudi na splošno, da so dodeljena sredstva za KS vsako leto skromnejša, kljub temu, da denar dodeljen KS, namenjen za infrastrukturo in druge potrebe kraja, dobro oplemenitimo. V letu 2009 smo prejeli s strani mestne občine Novo mesto 8.760,00 EUR finančnih sredstev, s katerimi gospodarimo sami. Sredstva namenjamo za delovanje KS, za vložke v komunalno in športno infrastrukturo in za sofinanciranje delovanja humanitarnih ter športnih organizacij v našem kraju. V proračunu za 2010 je podobna situacija saj imamo v KS Šmihel manj kot 10.000,00 EUR. Torej vsakdo si lahko predstavlja kaj to pomeni in kaj se da iz tega narediti. Po novem imamo še bolj »zvezane« roke pri vlaganjih v infrastrukturne projekte po kraju, ker vse večje projekte in tudi z sredstvi razpolaga občina in njene strokovne službe. To je in dobro in slabo za razvoj kraja. Dobro, ker projekte peljejo profesionalci, ki so zaposleni in za to plačani, slabo pa zato, ker se na ta način projekti izvajajo preveč počasi. Trdim, da v kraju, tudi s pomočjo lokalnih izvajalcev del, vsak evro oplemenitimo in po domače rečeno naredimo dva.

Kakšen posluh imajo za vaše želje in predloge v MO NM?

Sodelovanje z MO NM je dobro, lahko rečem celo odlično, res pa je da so naše pristojnosti skrčene na minimum. Poleg pohvale pa naj izrečem še spodbudno kritiko strokovnim službam, kar sem ji tudi osebno že dejal, želel bi si, da nekateri pri svojem delu prestavijo v višjo prestavo, in da se držijo planov in dogovorov, ki so v poslovnem svetu »Biblija«, ne le nek plan, črka na papirju, ki se ga da terminsko prestavljati z rebalansi ali kako drugače v neznano prihodnost.

V KS Šmihel leži romsko naselje Šmihel, ki postaja vzorčno naselje. Kako ga urejate?

V romskem naselju Šmihel živi v 26 družinah 126 prebivalcev. V naselje je napeljana voda, elektrika in izgrajena kanalizacija. Naselje je lani dobilo asfaltno cesto, predlani pa kanalizacijo. Kot je poznano je lokalna skupnost pridobila sredstva, za obe infrastrukturni pridobitvi romskega naselja, na državnem razpisu iz nepovratnih strukturnih skladov, namenjenih za reševanje romske problematike in bilo bi nespametno, da jih ne bi izkoristili.

Obe pridobitvi smo slavnostno predali svojemu namenu v prisotnosti župana in častnega gosta, predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Tűrka.

V svetu KS imate tudi predstavnika Romov?

V kontekstu sprejetega Nacionalnega programa za Rome iz leta 2007, smo v naši lokalni skupnosti Šmihel že pred šestimi leti začeli uresničevati več njenih ključnih ciljev in usmeritev. Prav zato smo predstavnika naselja vklopili v delovanje lokalne skupnosti, da s skupnimi močmi uredimo naselje in bivalne razmere ter ozaveščamo prebivalstvo o problematiki, s katero se sooča romska skupnost ter večje sprejemanje romske skupnosti s strani večinskega prebivalstva. S predstavniki romskega naselja Šmihel, predvsem z Bojanom Tudijo tvorno sodelujemo pri reševanju romske problematike, ureditvi zazidalnega načrta in celoviti ureditvi naselja, s končnim ciljem, da postane vzorčno urejeno naselje v slovenskem prostoru, ki bo živelo v slogi s krajani. Na sestankih sveta KS, kjer smo že tudi v preteklosti večkrat vabili predstavnike Romov, smo skupaj iskali rešitve za obojestransko korist. Ugotovili smo vrsto skupnih interesov in potem je preko dialoga zadeva stekla sama po sebi. Na pomlad krajani romskega naselja izvajajo očiščevalne akcije, ki jih, vsaj nekateri, zgledno nadaljujejo z urejanjem okolice svojih bivališč, zelenic in balkonskim cvetjem, skratka z urejenostjo naselja.

Kaj bo naslednji cilj v naselju?

Po sprejetem zazidalnem načrtu s skupnimi močmi iščemo sredstva za ureditev manjkajoče komunalne infrastrukture v sklopu le tega. Naš cilj pa je tudi, da Romi v našem naselju pridejo do lastniških gradbenih parcel, kajti že mnogokrat se je izkazalo, da je ključ do odprave večine spornih zadev ravno lastništvo nad nepremičnino, ki pripelje do ustalitve romske družine, do socializacije in seveda do skrbi za urejenost domačega okolja in spoštovanja lastnine, pa ne le svoje, posledično potem tudi druge. Krajani skušamo dopovedati Romom, da sprejmejo pravila v družbi, ki jih okvirja zakonodaja. Ta niso zato, da jih kršimo, pač pa, da ob njihovem spoštovanju normalno in v slogi sobivamo. Prepričani smo, da zato, ker država desetletja ni storila nič pri razreševanju romske problematike, tudi čez noč in na silo ne bo rešitve, pač pa strpno in le z dialogom ter kompromisom. Prav pa je, da se od tega trenutka dalje odločno preprečuje »divje, črno« naseljevanje in gradnje bivanjskih objektov.

Začela se je prodaja parcel v naselju. Je zanimanje med Romi za nakup veliko?

Razveseljujoče je, da je zanimanje nadvse veliko. Vendar zadeve ponovno ne stečejo z lastnikom, to je občino.

Ime romskemu naselju boste dali Pot v gaj. Zakaj?

Izbiro imena smo prepustili Romom, na zadnje pa je le prevladalo stališče Pot v gaj. V tem je kar nekaj simbolike. Ime nekako preseka stigmo, da, kjer je romsko naselje je nered, pri nas je veliko zelenega in cvetja, veliko urejenih vrtov in hiš. Tudi okolica romskega naselja je zelena in sedaj po veliki očiščevalni akciji še bolj »gajska«. S tem dejanjem, imenovanjem ulice, želimo tudi še bolj zmanjšati razlike med Romi in Neromi, da postanejo krajani, občani kot vsi ostali.

Kakšni izzivi vas še čakajo v romskem naselju?

Dokončna legalizacija objektov, ureditev bloka za socialno šibkejše, na lokaciji sedanjega propadajočega, sanitarno in varnostno nesprejemljivega objekta v lasti občine. Potem pa še javna razsvetljava in optični kabel …

V Šmihelu ste razmeroma zgodaj spoznali, da je le dialog pravi način reševanje konfliktov. Zakaj je dialog v praksi za mnoge tako težko uresničljiv?

Dialog pomeni poslušati in sprejemati tudi mišljenje ter ideje drugih, morda je to odgovor na vaše vprašanje. Tudi vse vojne se zaključijo z dialogom za mirovno mizo. Mi smo »vojno« z Romi preskočili, zato smo pred drugimi pri reševanju romske problematike.

Ste v času vodenja KS katerega Roma »potegnili za ušesa«?

Ne, ni bilo potrebe pa tudi sicer ni to moj način reševanja problemov. Vse zadane naloge in aktivnosti, tudi na področju romske problematike, poskušam reševati strpno, z dialogom in preko romskega predstavnika, g. Bojana Tudije.

Kaj bo s skupnim objektom, ki stoji na desni strani vpadnice v romsko naselje? Ga boste porušili?

Omenjeni objekt je v lasti MONM. Glede na to, da je objekt v zelo slabem fizičnem in sanitarnem stanju in glede na to, da je zanj tudi resorni inšpektor že izdal odločbo lastniku za sanacijo, predvidevam, da ga bo lastnik v bližnji prihodnosti, v dogovoru z nami in Romi, saniral in namenil socialno bolj ogroženim družinam Šmihela, ki sedaj bivajo bodisi v tem objektu oziroma v lesenih barakah. Posledično bomo tudi s tem prispevali k lepši podobi naselja in kraja.

Vsako leto izvajate spomladansko čiščenje. Smeti in odpadkov, ki jih v gozd zvlečejo Romi je vsako pomlad precej. Torej je Romom malo mar za red in čistočo okrog svoje vasi?

Letošnja očiščevalna akcija je dejansko pokazala, da je bilo v gozdu za romskim naseljem Šmihel več kot 10 traktorskih prikolic smeti, ki pa niso bile odložene le s strani Romov. Sedaj je gozd čist in glede na to, da so se vseslovenske očiščevalne akcije lotili tudi Romi okrog svojega naselja in v tem gozdu, predvidevam, da bodo bolj skrbeli in preprečevali, da ne bi nobeden več na črno odlagal smeti. Akcijo bomo zagotovo ponovili tudi v naslednjem letu in prepričan sem, da bo smeti tedaj malo ali nič. Lahko le pohvalim najbolj urejene romske družine v Šmihelu. Tudi dobri zgledi vlečejo ne le slabi in lokalna skupnost bo stala ob strani in pomagala po svojih močeh v prvi vrsti takšnim. Ugotavljam pa, da vse več družin z urejenim dvoriščem, hišo in okolico sledi najboljšim.

Kaj je tisto, kar vas pri Romih v Šmihelu najbolj moti?

Moti me predvsem to, da še vedno premalo držijo skupaj in da so posamezniki, ki so nevoščljivi ter »nagajajo« bodisi z glasno glasbo ali tudi z neredom okrog svojih hiš in skupnih površinah. Nekateri še bedno le čakajo, da dobijo socialno in drugačno pomoč, namesto, da si poiščejo delo ali se dodatno izobražujejo.

V čem se Romi v Šmihelu razlikujejo od Romov v drugih naseljih?

Razlikujejo se predvsem v tem, da so v povprečju nekoliko bolj »razgledani« in odprti za dialog, ter tudi po tem, da so v večini ugotovili, da je potrebno v prvi vrsti »pomesti« pred svojim pragom in spoštovati lastnino, svojo in tujo. Seveda pa je prednost tudi v obvladljivem številu stanovalcev naselja in skupno nadzorovanem nelegalnem priseljevanju drugih družin.

Filip Robar Dorin je po študiju primerjalne književnosti in filozofije v ZDA doštudiral še filmsko režijo. V naslednjih desetletjih je posnel na desetine dokumentarnih in igranih filmov, za katere je prejel pomembne nagrade na domačih in mednarodnih festivalih. Med letoma 1998–2002, ko je bil direktor filmskega sklada Republike Slovenije, je s svojim prodornim delovanjem in pomembnimi dosežki vpisal slovenski film na evropski zemljevid. Med 100 različnimi filmskimi zapisi sta tudi romska filma Opre Roma (Na noge, Romi) in Aven čhavora (Pridite, otroci). Prav na njegovo pobudo je bilo v Novem mestu ustanovljeno prvo romsko društvo v Sloveniji.

Rojeni ste v Srbiji. Kaj vas je pripeljalo v Novo mesto?

Vlak, tovornjak, kolo, razna taka sredstva … Pravzaprav, oče je bil v Srbiji finančni uslužbenec, in ko se je začela vojna, je šel v partizane in mi smo ostali sami. Ni bilo lahko materi s tremi otroki. Po osvoboditvi je oče poslal telegram, da je dobil službo in stanovanje v Celju. Oba starša sta Slovenca, ampak kraljevina Jugoslavija je svoje uslužbence nameščala v različne kraje. Oče je bil v Makedoniji, južni Srbiji, v Boru … Ko je družina potovala v Celje, smo romali kakih deset dni. To je bilo moje zadnje nomadsko potovanje … Vlaki namreč niso vozili redno, tovorne vagone so »ajzenponarji« šibali sem in tja, kakor se jim zahotelo. Nekaj mesecev smo živeli v Celju, potem pa so očeta premestili v Žužemberk, kjer je ustanovil davčni urad, nazadnje pa smo končali v Novem mestu, kjer je dobil oče mesto šefa davčne uprave. Osnovno šolo in gimnazijo sem tako končal v Novem mestu.

Ste scenarist, režiser in montažer. Med drugim ste režirali dva romska filma, Opre Roma in Aven čhavora. Kako sta nastala in kakšno je sporočilo filmskega zapisa?

V začetku 80-ih let sem predlagal takratnemu direktorju Vibe Bojanu Štihu kratek film o Romih na Dolenjskem. Njim se je scenarij zdel dovolj zanimiv, sprejeli so ga in dobil sem nekaj sredstev za film. To je takrat predstavljalo približno petnajstino sredstev za celovečerni film. S pomočjo Romov, ki so brezplačno sodelovali, in mojih sodelavcev, ki so pristali na »špartanski« način produkcije, smo uspeli narediti film. Vesel sem bil, ko so Romi verjeli, da lahko en film premakne svet. Vsaj malo nam je uspelo.

Aven čhavora je nekakšno nadaljevanje pred skoraj četrt stoletja narejenim Opre Roma, ki kaže na počasnost reševanja problematike obrobnih skupin in na njihove še vedno neurejen razmere …

To je zelo kompleksna stvar. S tem se ukvarjam zadnjih 25, 30 let in še se bom. Tretji del trilogije ima delovni naslov Slike merimase ali po slovensko Slike smrti. Zakaj tako? Na žalost je še vedno tako, da v glavah mnogih ljudi pri nas še vedno odzvanja misel, kako bi Rome zbrisali s tega sveta. Tako se mi same po sebi pojavljajo tudi te strašljive slike smrti, ki pa jih v filmu skušam spreobrniti v slike življenja. Opre Roma ali Na noge, Romi, je programsko geslo, ki je imelo in ki ima še vedno namen, da bi se premnogi Romi, ki dremajo in ždijo v svojih naseljih, prebudili in nekaj naredili. Z Romi so se ukvarjale le učiteljice na šolah in socialne službe – in tu se zgodba zaključi. Rom ni našel poti v svet, svet ni bil njegov. Film smo posneli, da bi ugotovili stanje, v katerem so se znašli Romi, pa naj gre za bivanje, izobraževanje, medsebojne odnose in odnos do otrok, šolanja, zaposlovanja. Obstajali so in še vedno obstajajo razni predsodki, ki jih imajo večinske skupnosti do svojih manjšin – in seveda obratno v še veliko hujših meri –, zato smo morali te stvari vzeti pod lupo in jih natančno pregledati in po možnosti tudi nakazati kakšno rešitev. Te rešitve so nekje nakazane, bo pa treba še enkrat temeljito pogledati in analizirati, kaj se je zgodilo v skoraj treh desetletjih. Marsikaj se je v 25 letih spremenilo na bolje. Bivalne razmere so se v mnogih romskih naseljih izboljšale, prav tako higienske in zdravstvene, vse več otrok uspešno zaključi osnovno šolanje, nekateri napredujejo do srednje in celo do višje izobrazbe. V tej smeri pa se bo treba še truditi. Le izobražen Rom s primernim poklicem bo lahko zaslužil več in živel boljše življenje. Tudi romski starši več sodelujejo (čeprav še vedno premalo!) in kažejo večjo zavzetost, da bi njihov otrok nekoč nekaj postal in imel. Že nekaj let imamo na nacionalnih in lokalnih radijskih postajah redne oddaje za Rome in v romskem jeziku izhaja revija Romano them, objavljenih je nekaj pesniških zbirk, romsko-slovenski in slovensko-romski slovarček, prireditve ob svetovnem dnevu Romov so vsebinsko bolj pestre in zanimive, kvalitetnejše. Tudi število romskih društev in ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v športnem, kulturnem in družabnem življenju Romov, je vse večje. Danes imamo v Sloveniji že 25 društev. Naj spomnim, da je bilo leta 1983 novomeško romsko društvo prvo in edino. Zakon o lokalni samoupravi je obogaten s členom o romskem svetniku, ki ga Romi sami volijo. Edini problem, ki se pojavlja, je pojem avtohtonosti. Toda kot je dejal Haris Tahirović, delegat slovenskih Romov v skupščini evropskih Romov, v nobeni nacionalni skupnosti na svetu ni avtohtonih Romov. Na enem od svetovnih romskih kongresov je bila pred leti sprejeta resolucija, da naj bi Romi v svetu dobili status indijske manjšine. Marsikaj se je v teh letih spremenilo, vendar premalo, da bi se Rom počutil kot svoboden, enakopraven, ustvarjalen in samozadosten državljan in človek. Opre Roma je lahko še naprej klic za romsko revolucijo, preobrazbo in uspešno integracijo v večinsko družbo, ne v asimilacijo, ampak integracijo, ko bo kot samozavesten in ustvarjalen človek soustvarjal dobrine za vse in bo deležen skupnih dobrin. Toda naj se Rom zazre tudi v samega sebe, kaj naj storita tudi on ali ona, oče, mati, brat, sestra, romska skupnost v nekem naselju, državi, v Evropi, svetu, da bi izboljšal ali izboljšala svoj položaj in ustvarila lepšo prihodnost za svoje otroke in vnuke.

Kje ste posneli večino materiala?

Večji del gradiva za Opre Roma sem posnel v Novem mestu in okolici, nekaj v Žužemberku, Beli krajini pa nekaj v Prekmurju. Ko sem se v začetku 80. let v Beogradu spoprijateljil z Rajkom Đuričem, ki je bil novinar Politike in sekretar svetovne romske zveze, ter s predsednikom Saitom Balićem, pravnikom Ackovićem in drugimi romskimi izobraženci ter Alešem Beblerjem, ki je v javnem pismu seznanil javnost, v kakšnem bednem položaju živijo Romi in kakšen je odnos do Romov v takratni Jugoslaviji, sem nekaj gradiva posnel tudi v Srbiji. Bebler je bil velik idealist in borec za človekove pravice ter izjemno žlahten človek. Ko sem snemal film, so Romi največkrat pozorno prisluhnili mojim pogledom na takratno situacijo. Tudi oni so vedeli, da se je treba podati na novo pot, na pot izboljšanja življenja svojih bratov in sester, na pot osamosvojitve in integracije na drugačnih temeljih. Vedeli so, da so časi životarjenja, ponekod še polnomadskih navad, priložnostnih zaslužkov, raznih deviacij in drobnega kriminala ter parazitskega življenja za vedno minili. Le redki med njimi so opravljali kakšno obrtno dejavnost in oni so preživljali cele skupnosti. Eni so nabirali zelišča in gozdne sadeže, nekateri so živeli samo od socialnih pomoči. Nekateri Romi so tolkli kamenje za ceste in železniške proge. Kjer koli sem se pogovarjal z Romi, sem naletel na uka željne in pozorne moške, ženske in mladeniče, ki pa niso vedeli, kako prebiti zid zaostalosti in zapostavljenosti. Na splošno je bilo premalo sodelovanja večinskega prebivalstva, tukaj seveda Slovencev, zato je romska manjšina pri nas desetletja in desetletja krnela in zaostajala. Kako prebiti zid? Samo s filmom najbrž ne? Zato sem npr. v Žabjaku vzporedno s snemanjem sprožil akcijo za napeljavo vodovoda, čeprav so mnogi Romi in »civili« oziroma »gadže« mislili, da gre samo za še eno filmsko dogodivščino. Vendar so kmalu zaznali moje resne namene in prizadevanje za spremembe v njihov prid. Ko so to spoznali, ni bilo več nič težko narediti, čeprav je tu in tam še prišlo do ostrih konfliktov. V Nišu me je na dvorišču neki Rom napadel s sekiro, ko je odiral zajca, ne vem, morda ga je ukradel, pa je imel slabo vest, ko je videl, da imam v roki kamero. Pri Varaždinu pa so hoteli od mene dobiti denar, če bi hotel snemati pri njih. Uporabil sem zvijačo, prosil sem, če jih lahko fotografiram, v kar so privolili, snemalec pa je med tem neopazno snemal življenje v naselju.

Glavni igralec v filmih je bil Bojan Tudija. Od tod tudi vajino prijateljstvo?

Prijateljstvo se največkrat rodi iz sodelovanja, iz skupnega napora za dobro, za pravičnost, iz nekega idealizma. V takšnih trenutkih tudi spoznaš človeka v njegovem jedru, bistvu, v njegovi duši. Včasih se vprašam, kako bi se naša prenovitvena akcija Opre Roma iztekla, če ne bi pred četrt stoletja in več, ko sem opravljal temeljne raziskave in se vse bolj seznanjal z romsko problematiko, po nekakšni notranji nuji in srečnem naključju naletel na Bojana. Seveda Bojan pa name. Le v medsebojnem vplivanju, odkrivanju, pogumu in skupnem delovanju, zorenju je mogoče govoriti tudi o prijateljstvu, mar ne?

Kako vaše ustvarjanje sprejemajo Romi?

Zelo pozitivno, in to že od začetka. Nikoli nisem želel delati filma, ki bi bil zgolj atraktiven, ki bi gradil svojo vsebino na čarobnem vzdušju, ki ga lahko Romi ustvarijo na romantični ideji, kakor so delali nekateri moji kolegi. Mene pa je zanimala resnica, ki je globlja, ki je pod kožo, tam, kjer se človek začne zavedati tudi svoje bede in tega svojega položaja v svetu, zato sem nekako šel v to smer. In ko so Romi gledali premiero, so se čudili, da to niso oni, ampak dejstvo je, da dokumentarni film ne laže. Lažejo včasih filmarji, ki z dokumentarnimi posnetki včasih manipulirajo in naredijo iz resnice polresnico ali pa laž. Verjeti ali ne verjeti Filipu Robarju Dorinu, je drugo vprašanje, mislim, da sem zdržal napad nase in v teh 28 letih mi nihče ni uspel dokazat, da Robar filma ni naredil pošteno. Film je pošteno narejen in Romi so ga pošteno sprejeli. Mislim, da prav zaradi tega tudi med njimi nekaj veljam. Ko pridem v kakšno naselje, rečejo otroci: »Aha, Filip je prišel!«

Pripravljate kakšen nov filmski projekt, povezan z življenjem Romov?

Kot sem omenil, načrtujem še tretji del trilogije, film Slike merimase. Scenarij je že pripravljen. Zaenkrat še zbiram sredstva, denar, da bomo lahko res temeljito raziskali vse tisto, kar se dogaja po tolikih letih, pogledali, kaj se je zgodilo po toliko letih. Pričakujem prostovoljno sodelovanje Romov tudi na intelektualni ravni. Hočem, da čim več sami spregovorijo in da najdejo načine, kako bi sami lahko reševali svojo situacijo. Evropska komisija se ukvarja s tem, svetovna romska organizacija, cel svet se ukvarja s tem , mi pa še vedno živimo v zakotju, kakor da je vse v redu, kot da ni bilo ne prvega ne drugega filma o tem. Samo film ne more spremeniti toliko stvari! Nisem zadovoljen, ni šlo dlje kot par korakov. Kot pravijo Romi, korako angle pa še korako angle angle … (korak naprej pa še korak naprej).

Kaj je tisto, kar vas tako vleče med Rome?

To je nemara sočutje, empatija, bojevniški etos, ki mi narekuje, da si prizadevam za pravičnost in dobroto na tem svetu. Lahko bi brskal še globlje, ko sem na primer kot otrok doživel razne grozovitosti, npr., ko so v srbskem Boru nemški vojaki zaprli v leseno barako čez 100 tamkajšnjih Judov in jih zažgali. Strahotno trpljenje ljudi na splošno me motivira za boj proti zlu tega sveta, me spodbuja k temu delu. Spomnim se tudi, da so miličniki pri nas nemilo premlatili cigana, ki je na veselici sunil steklenico piva ali pa kos kruha. V zgodnjih 70-ih letih sem v ZDA v času študija videl nasilniške metode policije nad fanti črne rase. Skratka še danes potekajo še hujše stvari marsikje po svetu. To me zgane, ne morem biti hladen do tega. Enkrat čutiš v srcu, da moraš nekaj narediti. In ko stojiš pred vprašanjem ali boš kot človek lahko storil vsaj nekaj, da bi omilil posledice krivic in človeške zlobe, da tvojemu bližnjemu ne bi krvavelo srce in drgetala trpinčena duša, da mu ne bi poteptali osnovnih človekovih pravic, je tvoja odločitev jasna – nekaj moraš storiti, da bi se zmanjšalo zlo na tem svetu.

Kakšna je ciganska duša?

Človeška, zelo človeška, nemara tudi preveč človeška … Pisana, večplastna, zgrajena iz več plasti in odtenkov, ki so včasih videti zelo robati, kosmati, a so obdani le z mrežo nezaupanja, prežeti s strahom, da bi jo drugi videli in mu jo morda začarali ali ukradli. Pogosto je ta duša tudi zelo otroška, tankovestna, pojoča, nežna, krhka, ranljiva, a ne najde besed in kretenj, da bi se pokazala na primeren način, zato se pogosto odeva v grobost in neobčutljivost. Ciganska duša je tudi tolovaj, je kradljivec, je tihotapec, je lažnivec, hinavec in sprevrženec. Gotovo že slutite, da govorim o duši vsakega človeka s katerega koli konca sveta. Ko bi hotel ločeno razpravljati le o ciganski duši, bi zabredel v protislovje, saj je ciganska duša vendarle takšna, kot je duša vsakogar, takšna, kot je svetovni duh.

O čem teče beseda, ko vam Rominje skuhajo kavo?

Spomnim se še časov, ko sem pil kavo in kadil kot turek – ali pa kot Cigan. Ko sva s snemalcem Savom po končanem snemanju ždela pri mami Tudija v Križevski vasi, puhala modrikaste kolobarje dima pod strop in srkala nepojmljivo dehtečo kavo, sem se vprašal, kako lahko romske ženske naredijo tako opojno pijačo, ko pa kupijo že praženo kavo v trgovini. In mama Tudija mi je takoj pojasnila, da ona sama praži kavo, tako da je vedno ravno prava in še malo boljša, je dodala. In potlej, kaj vse se menimo? O življenju, o vojni, miru, človeškem verovanju in navadah, o politiki zelo malo, o pravicah in krivicah zelo veliko, o duši, sanjah, plesu in glasbi. Nekoč smo pri Bojanovi mami razpravljali tudi o tem, kako spečeš ježa v glini in podobno.

Pogrešate tisto pravo cigansko življenje, ob šotoru, ognju?

Vsakdo, ki je kadar koli bil kavboj ali skavt (pri nas smo bili taborniki), včasih pogreša tako življenje ob šotoru in ognju, občasno, trajno najbrž ne, ker menim, da je ta zadimljena podoba Romov preteklost in je bolje pozabiti nanjo, razen kdaj pa kdaj, ko si za veselje otrok in odraslih lahko privoščimo. Lahko bi seveda ustanovili nekakšne romske turistične tabore, kjer bi si ljudje zakurili ognje in občutili pradavno starodavno slast, da dišijo po dimu. Tudi jaz imam to rad, tudi midva z ženo zakuriva ogenj in se pustiva nadimiti kot kakšna šunka. Mislim pa, da si večina Romov, ki si s svojim delom in prizadevanjem, pametjo in z vztrajnostjo ustvarijo določeno premoženje, najprej uredi svoje bivalne razmere. Tudi oni so spremenili svoje navade in običaje, svoj pogled na starožitno romantiko. Hočejo tekočo vodo, elektriko, avtomobil, hišo, kopalnico, redno prehrano, šolo, kulturo. Udeleževati se hočejo javnega življenja, kar se mi zdi prav. To je tudi prava smer napredka Romov, pri čemer pa morajo ohraniti žlahtno vsebino svoje starodavne kulture. Rom lahko tako – kot vsak drug človek – ohrani svojo plemenito dediščino, a kljub temu postane moderen človek, ki živi tako, kot živi vsakdo od nas. Osebno menim, da bi lahko bili Romi večji uporniki, predvsem v smislu utemeljenih zahtev po univerzalnih človeških pravicah. Lahko bi večkrat javno nastopili, ustvarili romsko iniciativo, ne civilno, ampak romsko iniciativo, da bi se nasproti postavili tipom, ki skozi svojo iniciativo delajo vraga in pol ter pod krinko, da bi radi Romom pomagali, da bi reševali romsko problematiko, zganjajo nekaj drugega, zganjajo nekakšen prikrit rasizem. Njihova teza je v bistvu to: dajte jih vsaj polovico stran od tukaj pa bomo laže preživeli in oni se bodo bolje imeli. Pred pol stoletja je neki pesnik zapisal: Nihče ni kot ti, gospod Bog. Stori veselje ubogemu Ciganu. Naj vse na tem svetu pomre, le ti, o, Bog, ostani živ. Toda pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet! Ta priložnost se postopoma odgrinja tudi za Rome, ki ne pristajajo na to, da morajo ostati večni nevedneži in bedaki, neuki in siromaki, nekje na obrobju sveta, »svetu na odmetu«, kot pravi pesnik Rajko Đurič.

Ste bili vzgojeni v pozitivnem odnosu do Romov?

Moja domača vzgoja je bila dokaj svobodna in široko človeško usmerjena. Tu in tam se je v naši soseski kdo jezil, če so v mesto prišli Cigani in razsajali, psovali in rentačili, ko jim gospodinja ni hotela ničesar dati. Torej moj odnos do Romov se je dograjeval s tem, ko sem sam odkrival tisto, kar pogosto ostane očem in ušesom skrito in prikrito: njihovo veselje, njihovo otroško dušo, njihov pisan notranji svet pa tudi njihovo grenkobno poezijo in melanholijo. Petrovičev film Zbiralci perja, ki sem ga videl v Ameriki, je imel naslov Srečal sem celo srečne cigane. To veliko pove. Ljudje mislijo, da Romi samo veseljačijo, pijejo, se smejejo, raztegujejo harmoniko, vriskajo pa lenarijo. To seveda ni res. Romi znajo biti tudi zelo pesniško in filozofsko zaneseni in kdor bo segel tudi po poeziji Rajka Šajnoviča, Rajka Đuriča, Popota in drugih, bo videl, kakšna neizmerna žalost in melanholija vejeta iz nje – kot v kakšnem Aleksandru Murnu ali Dragotinu Ketteju.

Vam je hudo, ko slišite, da Romom rečejo Cigani?

Seveda, kadar je to izrečeno v smislu zaničevanja ali škodoželjnosti. Jaz sem večkrat izrekel to besedo, vendar tega nikoli ne rečem z negativnim prizvokom. To je etnološki pojem, ki ima svojo zgodovino, ima svojo vrednost. Tudi mnogi Romi rečejo, saj mi nismo Romi, mi smo Cigani. Vendar je treba vedeti, ko to izreče neki nacionalistično nastrojen politik, populistični nasilnež, kot je na primer Zmago Jelinčič Plemeniti, izreče besedo Cigan kot žaljivko. Takšno izražanje je odraz sovražnosti, nestrpnosti. Politiki, ki javno smejijo ljudi, recimo, ko na ciničen način uporablja besedo Cigan, v bistvu smeši sebe. Jelinčič na primer s svojim političnim vedenjem in zvitostjo to počne zato, ker ve, da se v slovenskem jeziku uporablja beseda Cigan, vendar je on ne uporablja z veliko, ampak z malo začetnico, kar pa je za Rome ali Cigane z velikim C seveda žaljivo. V slovarju Slovenskega knjižnega jezika je beseda Cigan sprejemljiva in ni žaljiva za Rome. Če pa je napisana z malim C ali izgovorjena tako, da je jasno, da ima govorec v mislih negativno vrednostno opredelitev, potem je to čisto navadna politična psovka. Prav to uporablja v svojih populističnih nastopih tudi voditelj Slovenske nacionalne stranke.

Zelo pogosto se vključujete v razreševanje zapletov, v katere so vpleteni Romi. Videli smo vas v Ambrusu, ko so krajani zahtevali izselitev Strojanov, videli smo vas v Dobravi, ko krajani niso dovolili pokopa Rominje na tamkajšnjem pokopališču. Kako se znajdete na teh mestih? Kako se lotevate reševanja sporov? Kakšna je vaša vloga?

Vsi vemo, da je zelo težko narediti ali povedati kaj pametnega in pomirjujočega, kadar se zbere množica ljudi in hoče nekaj na silo doseči. Vsakič, ko sem bil priča tem dogajanjem, šel sem tja, da bi skušal vendarle pomiriti duhove, poiskati tistega ali tiste, ki vodijo množično akcijo, ljudsko manifestacijo, da se z njimi pogovorim in če je le mogoče, da jih prepričam, da najdejo primernejši način, kako rešiti problem. Vse se da rešiti z dialogom, in to so dokazali krajani v Šmihelu. Podobno bi lahko ravnali tudi v Bučni vasi, če bi imeli manj bučne pa bolj inteligentne in prilagodljive voditelje. Poskušam torej pomagati, da ljudje premislijo svoje ravnanje, da se po možnosti o medsebojnih problemih in težavah mirno pogovorijo, da povedo drug drugemu, zakaj je prišlo do konflikta, kaj zamerijo sosedu, zakaj ne uberejo poti razgovora in kompromisa. Vendar je znano, da je masa že sama po sebi moč, zato se je po navadi v takšnih situacijah zelo težko pogovarjati. A treba se je vseeno potruditi, saj bi uporaba sile prinesla še večjo nesrečo.

Romi so v veliki meri zaznamovali slovenski prostor. V čem vidite drugačno življenje Romov z vsakdanjikom običajnega Slovenca?

Romi bi lahko še v večji mero zaznamovali slovenski duhovni prostor s tem, da jim čas morda tiktaka počasneje, da so manj podvrženi vplivom stresnega življenja, ki dandanes ubija in izčrpava velik del slovenstva. Nekdo bo takoj pribil, seveda, saj nič ne delajo, časa imajo na pretek, država jim plačuje veselico na tem svetu. To so seveda obrabljeni klišeji, čeprav je v njih tudi zrno resnice. Slovenci so po podatkih svetovne organizacije med najbolj garaškimi narodi na svetu, intenzivnost njihovega dela je ubijajoča. Vse več je izgorelih ljudi. V to jih ženejo tudi slaba organizacija dela, pretirani apetiti delodajalcev in države, ki ne zna urediti delovnih razmer in etosa. Romi pa so na svojem, recimo da blaženem obrobju največkrat med tistimi, ki so trajno nezaposleni (tudi zaradi slabe izobrazbe), zato pa imajo na voljo več časa za svoje otroke, prijatelje, zabave, za popivanje in flankiranje. To pa jim, seveda, mnogi zavidajo. Menim, da bi se lahko Slovenci in Romi vzajemno obogatili tako, da bi prvi nekoliko manj garali in več uživali radosti življenja, drugim pa bi bilo treba najti možnosti za zaposlitev, redno delo in boljši zaslužek.

Kdo Romom preprečuje, da bi se lahko enakopravno in dejavno vključili v okolje?

Brez daljšega in globljega premisleka in socialnega analitičnega preverjanja podatkov na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Od primera do primera bi lahko našli celo vrsto razlogov, zakaj se ponekod vključujejo v življenje in delo okolja, drugje pa ostajajo sami zase, na obrobju ali na prepihu. Če se izrazim malo hudomušno in utopično, vsakdo med nami bi moral posvojiti enega Roma, se z njim pogovarjati, deliti izkušnje, mu svetovati kaj življenjskega, deliti z njim življenjske dobrine in radosti, ustvariti z njim nekaj lepega, se veseliti uspehov in sočustvovati ob nesreči in porazu. To vzajemno druženje je tisto, kar bi obogatilo to življenje, in bi se ta enakopravnost lahko izrazila v vsakem okolju. Romom je treba podati roko in jim pomagati čez stoletni prepad v miselnosti, premagovanju posledic nizke izobrazbe, zlorabljene kulture in šoka sodobnega življenja. Seveda ne gre le za mobilne telefone in avtomobile, gre za prosvetljevanje v širokem smislu besede. V redkih romskih domovih najdeš knjigo in časopis, željo po branju, izobraževanju. Judje na primer so živo nasprotje – saj položijo knjigo otroku tako rekoč že v zibelko.

Kaj pravite o različnih iniciativah proti Romom?

Zgleda, da je ponekod vsaka razumna beseda kot bob ob steno. Razumem krajane, ki se zbirajo v take iniciative, ker imajo na drugi strani prav tako konfliktno nastrojene Rome. Toda iz nasilja se lahko rodi samo nasilje, to vemo, zato je treba najti način, kako razkleniti to nerazklenjeno verigo neproduktivnih in sovražnih odnosov, kjer koli se pojavijo. Menim, da je večinski narod tisti, ki mora ponuditi roko sprave in sodelovanja, vzgajati svoje pripadnike v tem duhu in rešitev se bo našla. To ni nikakršna utopična želja, to se je zgodilo med krajani Šmihela in tamkajšnjo romsko skupnostjo. Krajevna skupnost Bučna vas ima pa že dolgo tradicijo slabih odnosov s prebivalci Žabjaka, vsaj 50 let, toliko je namreč dokumentirano. Iz generacije v generacijo se ponavljajo metode neuspešne politike. Vsi vemo, da je bilo že v 50-ih letih zborovanje občanov in ti so rekli: »Pomagali jim bomo, samo naj jih preselijo v izpraznjene kočevske vasi.« Čez 20 let se krajani odločijo podobno: polovica Romov naj se preseli nekam drugam, drugim bomo pa pomagali, da se civilizirajo. Nikakor ne morejo obrniti krmila, zato njihovo barko viharni časi nosijo sem in tja. »Čudežni« Šmihelčani pa so zmagali prav s pravo politično in človeško voljo in podali roko sočloveku, da mu pomagajo v stiskah in težavah. In tudi romski sosed je rad sprejel ponujeno roko in tudi on sklenil, da bo svojemu sosedu pomagal in da bo s svojim krajani živel v miru, sožitju in skupnem veselju. Dane Badovinec, dolgoletni referent za Rome na mestni občini Novo mesto, je nekoč predlagal, da bi organizirali skupno akcijo, ki bi se končala z veselico, ljudje bi se spoznavali in naredili skupaj marsikaj dobrega. Ne z iniciativami, ki se zavedajo tega nevzdržnega stanja in zahtevajo preselitev in izvajajo neke vrste državni teror, zato ker so Romi ali cigani sami kriminalci in prekrškarji. Tako se zadeve nikoli ne bodo uredile. Krajanom Bučne vasi je treba samo pokukati čez ograjo svojega dvorišča pa bodo videli, kako so krajani Šmihela začeli reševati probleme, ki so jih tudi imeli v bližnjem naselju Romov. Mar res potrebujemo še ducat pravljic, da bomo lahko začeli verjeti v resničnost tega sveta?

Kaj mora imeti Rom, da se dvigne iz povprečja?

Najprej je treba doseči povprečje. Ni nobene udobne bližnjice bodisi za Rome, Italijane, Slovence ali Madžare, Ruse, Romune … Šele v procesu učenja in prilagajanja, pridobivanja praktičnih izkušenj v svetu se lahko dvignejo tudi posamezniki, ki so nadpovprečni. Takšni morajo potem postati voditelji in učitelji svojega naroda, plemena, vasi, naselja. Zgledi vlečejo. Tudi romski bi lahko.

Kakšna je romska logika? Kako razmišlja Rom, kaj je zanj danes najpomembnejše?

To najbolj vedo Romi. Kaj se meni zdi najpomembnejše v tem romskem odnosu, sem že povedal v svojih filmih. Tudi naredil sem že marsikaj, kar Romom ne pomaga samo preživeti, ampak tudi polnejše doživljati ta zapleteni svet in življenje. Omenil bi še novelo zakona o lokalni samoupravi, po kateri Romi volijo svojega občinskega svetnika. Na željo pesnika in razmišljujočega človeka šmihelskega Roma Rajka Šajnoviča ter na mojo pobudo jo je pripravila pravna služba na filmskem skladu RS, ko sem bil tam direktor, tega ljudje ne vedo. Moja logična pamet pa mi govori, da morajo sedaj stvari vzeti v roke mladi in izobraženi Romi, tako da se bodo te žalostne slike smrti polagoma začele spreminjati v življenja.

Kaj lahko kot posamezniki storimo za sožitje in graditev mostov med romskim in neromskim življem?

Pripadniki večinskega naroda se morajo bolj približati Romom in si prizadevati bolje razumeti romske križe in težave, Romi pa bi morali opustiti nekatere škodljive in deviantne načine preživljanja prostega časa in se bolje posvetiti pomoči svojim otrokom po šoli in tudi sami kdaj pa kdaj vzeti v roko kakšno knjigo. Tudi Slovenci so bili precej ubogi, preden je Trubar začel proces splošnega in funkcionalnega opismenjevanja. »Romskega Trubarja« danes ne potrebujemo, potrebujemo samo voljo za spremembo in pomoč soseda večinskega prebivalca.

8. aprila 1982 je bilo na vašo pobudo v Novem mestu prvo praznovanje dolenjskih Romov ob svetovnem dnevu Romov. Kako se spominjate tega dogodka?

Čista radost spomina. Prijetno plahutanje možganskih celic. Svetel nalet lepih in radoživih podob. Vsi tisti mladi romski fantje in dekleta, danes možje in žene, ki so mi zaupali in se podali na tisto pot razvoja in dobre misli, ki nima vrnitve … Kakšna radost! Podrobnosti? Preveč jih je. Poglejte si Opre Roma, prvi del …

Ste bili tudi pobudnik za ustanovitev romskega društva v Novem mestu, ki je zaživelo leto kasneje. Kako ste prišli do te ideje, ki so ji sledili še v drugih »romskih« krajih po Sloveniji?

Ker sem po naravi zvedav in radoveden, sem kmalu našel informacije o gibanju Romov po svetu. Zdelo se mi je popolnoma samoumevno, da to gibanje ne sme in ne more obiti naših domačih Romov. Poznal sem mnoge, pogovoril sem se z njimi. Najprej smo spravili skupaj nogometno moštvo, ki je nastopalo v občinski ligi. Pripravili smo nogometno tekmo, ko je romsko moštvo premagalo policiste! Kakšna veselje in ponos! Povezali smo se z Romi s Hrvaške in iz Srbije. Razen socialnih in prosvetnih delavcev sta se v Sloveniji z Romi ukvarjala le Vanek Šifter in Pavla Štrukelj. Nekaj je bilo treba narediti! Društvo je bila takrat prava in konstruktivna civilna pobuda, pozitivna iniciativa za reševanje romske problematike. Toda zdaj je treba naprej, čeprav se mi včasih zdi, da zmanjkuje moči in volje. Mladi in izobraženi Romi morajo prevzeti na svoja ramena zgodovinsko odgovornost za nadaljnji razvoj svojega ljudstva. To sta njihova dolžnost in odgovornost!

Fotografije Boštjan Pucelj

Župan Muha je velik človek z velikim srcem, ki vodi malo mesto. Gospodaren, preudaren, izkušen. V teh turobnih gospodarskih in finančnih časih vztrajno vleče svoj županski fičo. In vse kaže, da mu ga bo, morda, ob ugodnih vremenskih razmerah z božjo pomočjo in močjo pozitivnih misli le uspelo privleči na dno klanca. Le kako drugače si lahko tolmačimo njegovo najnovejšo izjavo, s katero nas je kot ničkolikokrat do sedaj v tem mandatu spet sezul iz naših ponošenih novinarskih čevljev: »Odpravil bom svetovno revščino!«

Župan Muha, kako ocenjujete svoj mandat?

No, če ga že moram oceniti, bi rekel, da smo delali zelo veliko in predvsem razmišljali pozitivno, ni pa nujno, da se to pozna takoj. Nekatere zadeve, pri katerih sem še vedno zelo dejaven in dnevno v stikih z nekaterimi ljudmi, bodo še prišle za nami. In upamo, da se bo vse srečno končalo.

Tudi mi. Kakšno oceno od 1 do 5 bi si dali?

Poglejte, zagotovo bi si dal 4,5. Vse tri tedne cvička smo izpeljali brezhibno. V mojem mandatu je cviček postal vino številka ena v Sloveniji. Res je, da nekateri projekti še potekajo, tudi kakšno ulico bomo še obnovili, ampak jasno je, da smo delali veliko in predvsem razmišljali pozitivno.

Nekateri, če lahko tako rečem, čudni posamezniki vam očitajo, da niste izpolnili obljub, ki ste jih dali?

Se strinjam, da so čudni. Ne zavedajo se, da sem dal veliko obljub. Tako veliko, da se še jaz ne spomnim vseh. Seveda dopuščam možnost, da je bila kakšna tudi nerealna. Vsekakor pa bom do konca mandata vse realne obljube izpolnil. Pričakovanja mojih kritikov pa so očitno v celoti nerealna in – kar mi je iskreno žal – ne razmišljajo pozitivno.

Kaj bo vaša prednostna naloga do konca mandata?

Gotovo to, da si zagotovim še en mandat. Na tem že veliko delamo in hkrati tudi veliko pozitivno razmišljamo.

Samo to?

No, seveda, ob tem bomo še zgradili tri vrtce, obnovili šest osnovnih in dve srednji šoli, zamenjali par direktorjev in postavili par novih, veste, čakalna lista je dolga, obnovili bomo tudi vse ceste in kolovoze, predvsem na podeželju, kjer bo marsikje treba zgraditi sodobne dvopasovnice, obnovili bomo vso komunalno infrastrukturo, oživili in obnovili mestno jedro, rešili problem Narodnega doma, zgradili tri podzemne garaže in šest nadzemnih, obnovili, preuredili in na novo zgradili nekaj ducat otroških igrišč, zgradili nove pešpoti in kolesarske steze, ugodno prodali Zarjo, zgradili univerzitetni center, odprli sedemnajst fakultet in enajst univerz, vrnili vse dolgove in začeli poslovati z dobičkom, zgradili 15 000 kilometrov avtocest in s tem dodobra povezali Trško goro z Gaberjem, večino občinski stavb prenovili v skladu s sodobnimi ekološkimi standardi, oživili bomo novomeško gospodarstvo in še posebno Tovarno zdravil Crka, rešili zdravi del evropskega gospodarstva in odpravili svetovno revščino, če omenim samo nekatere projekte. In da ne pozabim, organizirali bomo še četrti teden cvička.

In to vse v teh nekaj mesecih do konca mandata?

Tako je. Kot sem že rekel, delamo veliko, ne smemo pa podcenjevati tudi moči naših pozitivnih misli. Kar nam ne bo uspelo začeti v tem mandatu, bomo začeli v naslednjem, pod pogojem seveda, da bodo cilji realno zastavljeni. Nekateri zagotovo bodo.

Torej se strinjate z mnenjem, da Novo mesto potrebuje enega župana za vsaj dva mandata?

Vsaj dva mandata, v mojem primeru in pri načrtih, ki sem jih izpostavil, bi rekel, da bosta tudi dva mandata premalo. Dela je, kot vidite, veliko, čeprav razmišljamo pozitivno.

Kaj bi ob koncu intervjuja zaželeli bralkam in bralcem?

Mislite pozitivno in volite župana Muho, vse ostalo so nianse.

Gospod župan, lahko rečem le: naj bo moč pozitivnih misli z vami.

Tudi z vami.