Glede na dejstvo, da je v mestu polno praznih objektov, poslovnih in stanovanjskih prostorov, lahko namero investitorja, ki ji Mestna občina Novo mesto nekritično sledi, ocenimo zgolj kot konkurenčno dejanje enega podjetja do ostalih mestnih predelov s ciljem zagotavljanja čim višjih finančnih donosov. Posledica takih parcialnih reševanj v službi kapitala je seveda nadaljnje osiromašenje mestnega [...]
Novo mesto se zlasti od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pospešeno širi izven svojih zgodovinskih meja proti okoliškim obmestnim vasem, ki so sčasoma vedno bolj postajale del mesta in pri tem ohranile svoja stara naselbinska imena, s katerimi danes označujemo določen mestni predel oziroma predmestje. Pa so ta res postala enakovreden del mesta ali pa gre [...]
Najkrajša definicija trgovine je posredovanje blaga s kraja proizvodnje do trga in potrošnika s kupoprodajo. Najstarejša oblika trgovine je blagovna menjava, s prihodom Keltov, zlasti pa s širitvijo rimskega imperija, pa je tudi na naših tleh nastopilo obdobje denarništva, torej oblika trgovine, ki jo poznamo še danes. Eden od glavnih razlogov za ustanovitev Novega mesta [...]
Novejše težnje po decentralizaciji Slovenije in ustanavljanju pokrajin kot avtonomnih administrativnih, v določenem pogledu pa tudi političnih oblik lokalne samouprave niso nekaj novega, ampak se napajajo iz zasnove policentričnega razvoja Slovenije, ki se je porodila leta 1964 ob pripravi prvega republiškega regionalnega načrta. Občine pa so večje pristojnosti dobile z novo ustavo SFRJ leta 1974, [...]
Je naše mesto prepoznavno? Občinski svet Mestne občine Novo mesto je na 26. seji 9. marca 2006 sprejel sklep, da se Novo mesto poimenuje Novo mesto – mesto situl. Novo mesto je pridobilo vzdevek, ki ga je mogoče strokovno utemeljiti, in se v tem lahko primerja z mnogimi drugimi slovenskimi mesti (npr. Celje – knežje [...]
Današnja podoba javnega odprtega prostora v mestnem jedru Novega mesta je rezultat večstoletnega razvoja in sprememb. Pri načrtovanju prenovitvene sheme je treba najprej razumeti, kaj je v osnovi zgodovinskega oziroma kaj se je od tega tudi dejansko ohranilo. Pri tem je treba uporabljati arhivsko, zlasti slikovno gradivo, pisne vire, rezultate arheoloških izkopavanj kot tudi analize [...]
Objavljamo še drugi del članka o prometnih zagatah v ožjem središču Novega mesta. Prvi del je na tej povezavi. Nekaj predlogov zavoda za izboljšanje prometne situacije Na podlagi rezultatov omenjene prometne študije, poznavanja tovrstnega reševanja v drugih primerljivih slovenskih in evropskih mestih ter vsakdanje izkušnje je mogoče ukrepe za izboljšanje prometne situacije v ožjem mestnem [...]
Mestno jedro je preobremenjeno s tranzitnim prometom, zlasti iz smeri Kandijskega mostu. Obstoječi režim parkiranja povzroča prometne zastoje zlasti v spodnjem delu trga, nič boljša ni situacija na Rozmanovi ulici, kjer se s parkiranjem pravokotno na pločnik ustvarja preozek prometni koridor za vozila. Tako za Rozmanovo ulico kot za Glavni trg pa je značilno, da [...]
Zavod se torej zavzema za ohranitev in nadgradnjo značilne tržne ponudbe na tem mestu, obenem pa meni, da ponudba, značilna za nakupovalna središča, bolj sodi na mestna obrobja. Za mestno jedro le-ta pomeni zgolj dodatno, predvsem prometno obremenitev. Objavljamo še drugi del prispevka o prenovi novomeške tržnice z vidika spomeniške stroke. Povezava na prvi del. [...]
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto) je aprila 2009 izdelal konservatorski program za prenovo tržnice v Novem mestu. Zavod je pri izdelavi konservatorskega programa izhajal iz pravnih, prostorskih in vsebinskih izhodišč. Ker je predmet obdelave urbano območje v historičnem mestnem jedru, ki ima status kulturnega spomenika, neposredno ali posredno pa zadeva [...]
