Je naše mesto prepoznavno?
Občinski svet Mestne občine Novo mesto je na 26. seji 9. marca 2006 sprejel sklep, da se Novo mesto poimenuje Novo mesto – mesto situl. Novo mesto je pridobilo vzdevek, ki ga je mogoče strokovno utemeljiti, in se v tem lahko primerja z mnogimi drugimi slovenskimi mesti (npr. Celje – knežje mesto, [...]
Današnja podoba javnega odprtega prostora v mestnem jedru Novega mesta je rezultat večstoletnega razvoja in sprememb. Pri načrtovanju prenovitvene sheme je treba najprej razumeti, kaj je v osnovi zgodovinskega oziroma kaj se je od tega tudi dejansko ohranilo. Pri tem je treba uporabljati arhivsko, zlasti slikovno gradivo, pisne vire, rezultate arheoloških izkopavanj kot tudi analize [...]
Objavljamo še drugi del članka o prometnih zagatah v ožjem središču Novega mesta. Prvi del je na tej povezavi.
Nekaj predlogov zavoda za izboljšanje prometne situacije
Na podlagi rezultatov omenjene prometne študije, poznavanja tovrstnega reševanja v drugih primerljivih slovenskih in evropskih mestih ter vsakdanje izkušnje je mogoče ukrepe za izboljšanje prometne situacije v ožjem mestnem središču strniti [...]
Mestno jedro je preobremenjeno s tranzitnim prometom, zlasti iz smeri Kandijskega mostu. Obstoječi režim parkiranja povzroča prometne zastoje zlasti v spodnjem delu trga, nič boljša ni situacija na Rozmanovi ulici, kjer se s parkiranjem pravokotno na pločnik ustvarja preozek prometni koridor za vozila. Tako za Rozmanovo ulico kot za Glavni trg pa je značilno, da [...]
Zavod se torej zavzema za ohranitev in nadgradnjo značilne tržne ponudbe na tem mestu, obenem pa meni, da ponudba, značilna za nakupovalna središča, bolj sodi na mestna obrobja. Za mestno jedro le-ta pomeni zgolj dodatno, predvsem prometno obremenitev.
Objavljamo še drugi del prispevka o prenovi novomeške tržnice z vidika spomeniške stroke. Povezava na prvi del.
Pasaža [...]
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto) je aprila 2009 izdelal konservatorski program za prenovo tržnice v Novem mestu. Zavod je pri izdelavi konservatorskega programa izhajal iz pravnih, prostorskih in vsebinskih izhodišč. Ker je predmet obdelave urbano območje v historičnem mestnem jedru, ki ima status kulturnega spomenika, neposredno ali posredno pa zadeva [...]
