Kmalu bo minilo dvajset let, kar sem osvobajal Slovenijo, in to je obletnica, ki se jo splača obeležiti na primeren način. Recimo s scenarijem za film, po katerem bo film tudi zares nastal in ne bo obležal v predalu, kakor se rado dogaja. Od besed k dejanjem in konec avgusta je padla prva klapa. [...]
To, da sva s Klemijem pred leti kupila Ladkota, je obče znano dejstvo. Pa koliko veselja nama daje, tudi. Mislim, kar sva ponosna lastnika tega ruskega stroja, sva kot človeka zelo napredovala. Sploh povedati ne morem (predvsem zaradi omejenega prostora), koliko sva se z njim in zaradi njega že naučila. Res! Popraviti znava že stvari, [...]
Pravkar sem se vrnil iz Goge, bil sem na literarnem večeru. Zanimivem, a kot skoraj vedno zelo slabo obiskanem. Nekaj enih in istih obrazov je spet sedelo in uživalo, kasneje pa smo ob pivu modrovali, da verjetno kulturna ponudba v mestu presega povpraševanje. Kar je OK, menim, čeprav morda ni čisto res. Otrok in mladine [...]
Cvetka Bevc, rojena 1960 v Slovenj Gradcu, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključila študij muzikologije in primerjalne književnosti ter se izpopolnjevala na University College Cork. Sprva je delovala kot urednica Glasbene mladine, nato kot asistentka na Filozofski fakulteti, kasneje v Uredništvu igranega programa, urednica pri Državni založbi, vmes poučevala klavir, delala kot vodja pisarne [...]
Baco in Tomasso (poleg preveč-sem-zaposlen- da-bi-se-še-z-vami-ukvarjal Peterlina) sta legendi ParkXtrema. Prisotna že od začetka, tja kakšnih 11 let nazaj! Res. Prvega je firbec prinesel mimo Tomassa, kmalu za njim, ko on ni imel časa, pa je kot trenutna zamenjava prišel še Baco in je potem tudi on kar ostal. Ga sploh nisem poznal in sem [...]
Pred kratkim sem nekajkrat obiskal največji slovenski zapor na Dobu, s skupino zapornikov sem imel literarno delavnico. Nisem pričakoval kaj posebnega, pravzaprav o tem kaj dosti sploh nisem razmišljal. Dokler že navsezgodaj zjutraj nisem parkiral na parkirišču za obiskovalce. Malo me je hecalo vse skupaj, ker je bilo eno parkirišče za obiskovalce ob sredah, drugo [...]
… včasih, v belih nočeh, ko pišem, časa ni, čas se drobi, pelje čez nas, še vedno je ta čarobnost, ta žar, zato vztrajam … Franjo Frančič se je rodil leta 1958 v Ljubljani, živi in dela v Istri. Je pesnik in pisatelj z izjemnim opusom, ki šteje več kot deset romanov, prav toliko knjig [...]
Ura je bila zgodnja, a ne prezgodnja. Zame prerana, jasno, saj sem znan voluhar, ki rad potegne globoko v toplo sonce, za ostale pač ne. Malce starejši so se v posteljo odpravljali malce bolj zgodaj, po TV dnevniku in kakšni družinski razvedrilni oddaji, ki se ne konča prepozno in ki ne zahteva kakšne posebne možganske [...]
Leta, res leta nazaj smo Gogaši en piknik že imeli. To je bilo tako dolgo nazaj, da je Gregor šele prvo hčerko pridelal, Ličen še nobenega sina, Brigita je bila tudi še brez vseh od sedanjih treh otrok in četrtega v delu … Piknik smo organizirali zato, ker smo razmišljali, česa bi se lotili, da [...]
Sem pripadnik generacije, ki izumira. Ko sem bil majhen, so mi rekli, naj bom priden, naj se učim in naj lepo govorim. Slavko Pregl (1945), po izobrazbi diplomirani ekonomist, se že vso svojo poklicno pot ukvarja s tiskanimi mediji: bil je član uredniškega odbora Tribune, sodelavec Mladine in Pavlihe, glavni in odgovorni urednik Mladine, nato [...]
Človeške želje so različne. Jasno, saj smo tudi ljudje različni. Nekdo si želi veliko denarja, nekdo si želi ferarija, nekdo mercedeza ali poršeja, nekdo si želi, da bi bila njegova slika objavljena v Vašem mesečniku, nekdo spet nekaj povsem drugega. Ali tretjega. Ja, seveda, obstajajo ljudje, ki si želijo košček kruha, zagotovo, oni verjetno ne [...]
Tokratno dogodivščino bi povsem z lahkoto začel tudi takole: Ne prezgodaj zjutraj, ko je bilo sonce pravzaprav že kar visoko, čeprav je bil moj organizem še v napol zaspanem modu, sem naletel na težavo. Ne sicer na prvo težavo na poti, vsekakor pa na prvo resno težavo. Kar nekaj časa sem že hodil in utrujenost [...]
Zadnjič sem se z znanim slovenskim pisateljem peljal proti Ljubljani (v njegovem nadvse dragem avtomobilu, jasno) in človek je kar naenkrat zaklel, da mu gre ta kriza ful na k… Ker meni ne gre, saj na srečo nimam presežka denarja, da bi ga vlagal v razno razne finančne sklade (in to je, vsaj zaenkrat, edino [...]
Klemi mi je, odkar je postal predsednik, prepovedal pisati o njem. No, ni ravno prepovedal, le zahteval je, da vsega pa res ne smem napisati, da zdaj je predsednik pa to in da kaj si bodo pa ljudje mislili … Dobro, postal je predsednik in ga skrbi, kaj si o njem mislijo podaniki. To lahko [...]
Naš dragi Klemi je imel rojstni dan. In kot se za dragega prijatelja spodobi, je odšel na dopust, ker je ceneje vplačati jadranje, kot pa dati za pijačo. Kar ni nič narobe, jasno, večina Škotov in Gorenjcev je takšnih in prav lepo živijo! Ni dal za pijačo, sem pa lahko šel k mehaniku po njegov [...]
Ko sem stal na robu prepada, sem nenadoma dojel, da mi je vrv, ki je edina preprečevala, da ne zgrmim v globino, zavezal še skoraj mlečnozobi mulo. S kocinami pod nosom, ki se še niso povsem odločile, ali naj bodo pravi brki ali kar nekaj in so se očitno nekje vmes odločile za vdajo in [...]