Vedno znova me fascinira, kako je sploh možno, da se je človeška rasa sposobna tako poniževati in iz sebe delati manjvreden ustroj od najprimitivnejših organizmov. Vedno znova me zvije tudi, ko se zavem, kako prozorne razloge ima za to. Vpliv, moč, denar in nepotešljiva potreba po dvigovanju samozavesti so očitno edino vodilo terminatorske družbe, ta [...]
Paranoja. Bojim se prižgati televizijo, radio tudi, bojim se stopiti v trgovino, ki premore več kot pet polic in več kot eno prodajalko. V bistvu se bojim iz hiše do nabiralnika, ker se zna zgoditi, da iz njega skoči ogromna reklamna pošast in me preganja toliko časa, dokler ne pokupim vsega, kar mi ponuja. Brivsko [...]
Slab dan ima danes in najhuje, česar bi ga lahko obtožili v tem trenutku, je klišejskost. Te besede res ne mara. Vsemu zmanjšuje vrednost, nič ni dovolj dobro zanjo. Lažniva je in potvarja realnost, ko se dela, da je osovražena in da je sploh ni, hkrati pa zaleze povsod. Kot kužne podgane.Kaj pa bi brez [...]
To sekundo je odjeknilo človeku. In naslednjo bo drugemu. In potem … spet. Trenutki prelitja v nič se nizajo kot granitne frnikole in svinčene krogle v ogrlico okoli zgubanih vratov. Življenje je v celoti speljano po strugi usode, vse dogajanje je samo betežno gibanje proda, ki se z ropotom kotali po dnu in spreminja svojo [...]
Kdo bi si mislil. Pred kratkim se je, popolnoma ujemajoč se s splošno bizarnostjo zadnjih dni, primerilo, da smo imeli v nedeljo popoldne za veliko mizo v dnevni sobi zbrane same krasne gurmanske jedce. Res. Takšne, ki si oblizujejo prste, cmokajo in namakajo v hrano tudi brke in nosove poleg pribora. Takšne, ki so med [...]
Pehar je neke vrste pletena posoda, v katero so (predvsem) včasih dajali vse mogoče sadove in plodove in pridelke, vse kar so ljudje, po nekem določenem obdobju trdega dela dobili v povračilo in zadoščenje. V peharje so shranjevali pobrana in posušena, a zato toliko več vredna, dokazila preteklega življenja, zgrbančene sledove ljudi.Kadar pa je bila [...]
(detajl) Najprej: Ali se sploh lahko okličem za meščanko, če pravzaprav živim v majhni vasici? Menda smem, vsaj za zdaj. Konec koncev, čeprav spim doma, večino časa preživim v mestu. Šola, prijatelji in milijoni obveznosti me definirajo kot del mestne sestavljanke, tega ne morem zanemariti. In kot takšna si pridržujem pravico do kritike in mogoče, [...]
Verjetno ne bi smela govoriti o sebi na tak način. Verjetno sploh ne bi smela govoriti o sebi. Ni pošteno, ker danes, v tem svetu, no – v tem mestu – če že hočete, nisi nikoli tisto, za kar se imaš, temveč samo tisto, kar v tebi vidijo drugi. In nič več. In če rečejo, [...]
Zgodovina se ne ponavlja, zgodovina se zlorablja. Vse, kar je dandanes obstoječe, je le kvazi novo in kvazi boljše, v resnici pa poceni replika sistemov, ki so nekoč, ko so se kokoši še sprehajale po dvoriščih in so se babice še pokrižale pred nedeljskim kosilom, že propadli.
Igranje tenisa v Novem mestu ima dolgoletno tradicijo in je bilo že pred sto leti očitno zelo pomembno, saj so se v prostem času na teniških turnirjih srečevali številni Novomeščani. Igranje tenisa takrat ni imelo smisla v tekmovanju, temveč v sprostitvi, druženju in srčni predanosti temu športu.
Skupina Elektrošok je v prvotni zasedbi nastala avgusta 2006. Ustanovila sta jo Žiga Dobravc, bobnar, in Matjaž Vitkovič, kitarist in takrat tudi pevec. Edini namen je bil ustvarjanje rock`n`rolla. Iz dveh članov je skupina kmalu prerasla na štiri. Pridružila sta se še Ivan Grill, kitarist, in pa Jaka Sočič, basist. V zdajšnji postavi so pol [...]