Obiskovalce četrtih Popslatic nasmejal Andrej Rozman Roza

Pesnik, prevajalec, igralec, dramatik, predvsem pa humorist so tisti poklici, po katerih prepoznamo Andreja Rozmana Rozo. »Že kot mlad sem našel svojo tržno nišo, da zabavam ljudi. Ali pa je to morda le moj obrambni mehanizem? Ne vem, še nisem bil pri psihoanalitiku«, je že takoj uvodoma sprožil salve smeha. Tudi obrazložitev njegovega nadimka je spremljal glasen smeh. »Edina sprava med rdečimi in belimi je v roza tisku« in od tod tudi njegov znan Rozinteater, v katerem s predstavami za občinstvo od dveh let do njihove zadnje ure, kot se rad pošali, že osem let razveseljuje vse, ki si želijo njegove družbe. Andrej Rozman Roza je pionir improvizacije in že kot šolar je pisal zelo moderne pesmi: «Niti ena moja pesem se ni rimala«. Med drugim je bil tudi urednik šolskega glasila, med študijem pa član uličnega gledališča. In ravno ulično gledališče je bilo tisto, ki ga je odtujilo od študijskih klopi, pa tudi profesorica slovenščine, ki ni razumela njegovega humorja pri enem izmed odgovorov na izpitno vprašanje. »Vedno, ko sem študiral štirinajst dni zaporedoma, sem ugotovil, da mi peša vid«, je našel še dodaten razlog za nujno spremembo svojega življenjskega sloga. Čeprav se je zanj končal študij slovenščine, ni prenehal njegov boj za slovenski jezik. »Moja teorija je, da narave niso ustvarili naravoslovci in tudi jezika niso ustvarili jezikoslovci.« Odločitev za pisateljsko ustvarjanje pa je našel v preprosti razlagi: «Če se je Trubar odločil napisati prvo knjigo, sem se jaz odločil napisati zadnjo.«

Poleg tega, da v njegovih gledaliških predstavah nikoli ne zmanjka duhovitosti, se trudi, da je hkrati tudi aktualen. »Molièrova komedija Namišljeni bolnik ni nič drugega kot predstavitev sodobnega kapitalizma. Banke so namišljeni bolniki, ki se delajo, da bodo ravno zdaj šle k vragu, v bistvu pa pokajo od zdravja!«

Četrte Popslastice, ki jih s finančnimi sredstvi omogoča tudi Javna agencija za knjigo, so minile tako, kot so se začele – z veliko smeha in v gledališkem vzdušju. Tokratni obiskovalci ga namreč niso pustili oditi v Ljubljano, dokler ne deklamira vsaj Lepo Vido v akciji, ki je tako kot on prilagojena trenutnemu času in družbenemu razpoloženju.

Andreja Moškon

Objavljeno v Dolenjska