Najbolj iskani slovenski režiser obiskal knjižne POPslastice

Zadnje oktobrske POPslastice v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto so postregle s trenutno najbolj iskanim slovenskim režiserjem Klemnom Dvornikom, ki je v Portorožu prejel najpomembnejšo nagrado slovenskega filma, nagrado občinstva za najboljši celovečerni film Kruha in iger. »Režiser je nekakšen general vojske«, je opisal svojo vlogo Klemen Dvornik ter dodal, da se največ naporov vlaga prav za kamero. Spregovoril  je o razlikah med televizijskim in filmskim režiranjem. »Delo na televiziji je zelo adrenalinsko, vse je zelo hipno«, kar mu predstavlja poseben čar, saj so priprave veliko bolj intenzivne kot pri filmu, kjer se snema z veliko manj naglice. Klemen Dvornik pa ni podpisan le pod filmsko in televizijsko režijo, temveč tudi pod več kot sedemdesetimi videospoti. »Ko prejmem skladbo, se začnejo pogajanja z ‘bendom’«, je duhovito ponazoril priprave za scenarij. Duhovita pa je bila tudi njegova pripomba na razvoj snemalne tehnologije:«Ko sem jaz študiral, smo snemali z ogromnimi kamerami, danes pa lahko vse posnameš že s fotoaparatom«. Poudaril pa je tudi, da je tehnika nepomembna, če ni zgodbe oz. vsebine. Kot mnogi slovenski ustvarjalci, se tudi on pogosto sooča s finančnimi težavami. »Denarja ni, včasih gremo z glavo skozi zid«, je opisal trenutno stanje slovenskega filma, v katerem je ogromno odrekanja, a veliko veselja do ustvarjanja.

Marsikdo je bil presenečen, ko je Klemen Dvornik naštel svetovno znane filme za katere niti ne vemo, da so bili posneti po knjižni predlogi. Na hitro je pojasnil, kako pripraviti scenarij:«Vse je stvar redukcije. Bistveno je, da se iz knjige vzame ključne dramaturške vozle, preobrate in da se prepozna občutke in atmosfero«.  Bobri, Pod svobodnim soncem, Alamut pa so ene izmed  tistih knjig, po katerih bi si želel posneti filme v bližnji prihodnosti.

Prejemnik študentske Prešernove nagrade je poleg najvišjega priznanja, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani, tudi prejemnik Viktorja za posebne dosežke za spletno serijo Prepisani. »Nagrade ti pomagajo, da lahko kasneje komisijo lažje prepričaš, da ti podelijo denar«, je iskrivo pripomnil na vprašanje, koliko mu nagrade pravzaprav pomenijo. »Niso pa realen odraz«, je bil nato preveč kritičen do svojih dosežkov.

Kako pa je s prihodnostjo slovenske režije? »Zelo dobra«, je kratko odgovoril in ob zaključku pozval vse, da naj se ne ustrašijo študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Andreja Moškon

Objavljeno v Dolenjska