Projekt nove športne dvorane Portoval: Potreba nekaterih športnikov, želja mnogih navdušencev in breme vseh občanov

(Tomaž Levičar, Uroš Lubej, april 2001) Novomeška občina se podaja v projekt izgradnje nove športne dvorane. Umeščena bo v prostor športno-rekreacijskega parka Portoval za tribuno stadiona pod gozdom. Namenjena naj bi bila različnim športom, prednostno košarki, a tudi rokometu ter seveda do 5000 gledalcem. Prostori dvorane se bodo prek tribun, pod katerimi bodo različni spremljevalni prostori, navezovali na obstoječi stadion. Gradnja je dobila spodbudo z izvedbo evropskega košarkarskega prvenstva leta 2013, ki bo v Sloveniji, seveda pa po njej kličejo tudi različni športni klubi, posebej košarkarji. Občina je nekaj dejavnosti že izvedla: uspešno je kandidirala pri Košarkarski zvezi Slovenije za izvedbo prvega dela evropskega prvenstva, razpisala je javni arhitekturni natečaj za pridobitev strokovne rešitve ureditve dvorane in zahodne tribune stadiona (zaključen naj bi bil konec junija), odprla je posebno proračunsko postavko ter začela postopke za odkup zemljišča, ki še ni v celoti v njeni lasti. Predvsem pa skuša najti denar za izvedbo gradnje, saj ga občina seveda nima dovolj. Prav tako denarja nima košarkarski klub Krka. Lokalno gospodarstvo, na katerega računa občina, pa je do projekta, ki bo le težko dobičkonosen, dokaj zadržano.

 

Razumljivo je, da so gradnji dvorane najbolj naklonjeni v Košarkarskem klubu Krka, ki v zadnjem času niza izjemne uspehe. Direktor kluba Miro Župevec pravi: »Klub nujno potrebuje novo dvorano. Vedeti je treba, da je liga NLB, v kateri uspešno igra Krka, po kakovosti za špansko ligo druga najmočnejša evropska liga. V naslednji sezoni igramo poleg lige NLB še najmanj »eurocup«. Pravila in določila teh tekmovanj imajo glede dvorane in organizacije tekme veliko zahtev, ki jih v dvorani Leona Štuklja ne moremo zagotoviti. To ni samo 5000 sedežev za gledalce, o čemer se največ govori, ampak je še veliko drugih zahtev, ki jih bomo lahko izpolnili le v novi dvorani.« A odločitev za gradnjo še ene športne dvorane postavlja mnogo vprašanj. Je tako megalomanski projekt sploh smiseln? So motivi, ki jih navaja občina pri odločitvi za gradnjo, pravi? Je finančni vložek v projekt z vidika dolgoročnih učinkov upravičen?

 

Občina bi gradila na veliko, (so)financerji zelo zadržani

 

Celotna investicija je po sedanjih ocenah občine vredna 22 milijonov evrov. Ključni element, ki bo odločal o uspešni izvedbo projekta, je zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za izgradnjo dvorane. Ni odveč pripomniti, da je k temu vendarle treba pripisati še dodatnih 720 000 evrov, ki jih bo morala občina plačati Košarkarski zvezi Slovenije za to, da bo lahko Novo mesto eno izmed mest gostiteljev prvenstva. Poleg tega je treba upoštevati, da naj bi po ocenah občine upravljanje in vzdrževanje tovrstne dvorane stalo še 240 000 evrov letno.

 

Občina pri izvedbi računa na izdaten denar lokalnega gospodarstva ter države in Evropske unije. Direktor občinske uprave Borut Novak, ki je tudi vodja pripravljalnega odbora za gradnjo dvorane, ter novomeški župan Alojzij Muhič sta glede razkrivanja finančnih podrobnosti projekta dokaj zadržana. Povedala sta samo to, da razmišljajo o tem, da bi za projekt sklenili javno-zasebno partnerstvo. O tem, koliko pričakujejo od gospodarstva, koliko iz državnih in evropskih razpisov, pa Novak in Muhič nista želela govoriti.

 

Kljub temu smo se uspeli dokopati do občinskih dokumentov, ki nekoliko natančneje definirajo celoten projekt. Občina predvideva, da bi od 22 milijonov sama vložila zgolj 3,6 milijona, od države naj bi dobila 4,4 milijona, medtem ko bi zasebni vlagatelji vložili kar 12,1 milijona evrov. Občinsko vodstvo razmišlja o sklenitvi javno-zasebnega partnerstva ali pa o ustanovitvi klasične kapitalske družbe, katere ustanovitelji bi lahko bili poleg občine tudi podjetja iz lokalnega gospodarstva. Občina je kot morebitne soinvestitorje v projektu že nagovorila naslednja podjetja: Krka, Revoz, TPV, Adria Mobil, Begrad, Imos, Trimo, Tilia, Kovinotehna MKI, CGP in Hypo Leasing.

 

Župan Muhič je prepričan, da bi podjetja morala biti zainteresirana za vstop v projekt: »Gotovo je ta projekt zanimiv za lokalne gospodarske subjekte iz več razlogov. Z izgradnjo mestne večnamenske dvorane bi pomagali številnim klubom in društvom, ki se soočajo s kroničnim pomanjkanjem primernih prostorov. Prav ta društva in klube podpirajo gospodarski subjekti, še zlasti Krka. Ti bi se s sodelovanjem v projektu še dodatno promovirali.«

 

In kaj pravijo v imenovanih podjetjih? Načeloma vsi podpirajo gradnjo športne dvorane, vendar so do vstopa v projekt zelo zadržani. V Krki so od začetka do kakršnega koli neposrednega investiranja v dvorano nenaklonjeni. Kot je moč razbrati med vrsticami, so predvsem naklonjeni nadaljnjemu doniranju in sponzoriranju športnih klubov in društev. »O morebitnem  sofinanciranju izgradnje dvorane se še nismo odločali. V zvezi s tem lahko rečemo, da vključitve v morebitno javno-zasebno partnerstvo ne načrtujemo. Krka skozi sponzoriranje številnih športnih klubov v novomeški občini, prav tako prek donacij, že leta sofinancira delovanje nekaj športnih objektov v tem prostoru, in tako bo tudi v prihodnje. Če bomo povabljeni, bomo sodelovali pri pripravi ustreznega finančnega načrta in pri iskanju virov financiranja za izgradnjo dvorane.«

 

Še bolj določni so bili v Adrii Mobil, v kateri so predlagano obliko sodelovanja zavrnili. »Adria Mobil strategijo družbene odgovornosti podjetja uresničuje predvsem prek sponzorstev in donacij. Seveda je s tem povezana tudi raven sredstev, ki jih vlagamo v družbeno odgovorne dejavnosti, in je definiran glede na obseg poslovnih možnosti. Za finančno podporo projektu Eurobasket 2013 se tako nismo odločili, ker ta presega določene poslovne okvire.«

 

Tudi v ostalih podjetjih so zelo zadržani. V CGP so, denimo, povedali naslednje: »V tem projektu smo pripravljeni sodelovati v okviru danih možnosti, še posebej kot potencialni gradbeni izvajalec projekta. Vsebino sodelovanja vidimo na dveh segmentih: 1. finančna donacija projekta v določenem znesku oziroma v razmerju glede na obseg dela pri gradnji; 2. kadrovska pomoč pri uresničitvi projekta iz gradbeno-tehničnega vidika. Do usklajevanja ali dogovora o poslovnem modelu sodelovanja, natančne preučitve investicijskega elaborata med potencialnimi udeleženci na projektu do sedaj še ni prišlo.« V Zavarovalnici Tilia pravijo: »V tem trenutku so projekt, časovni načrt in finančna konstrukcija še zelo nedorečeni in je dokončen odgovor o sodelovanju za enkrat težko dati. Tako smo odgovorili tudi občini in jih pozvali k pripravi bolj konkretnih dokumentov, ki bodo podlaga za naše nadaljnje odločanje. Neposreden vložek je zaradi omejitev zavarovalnice sicer malo verjeten, ostale možne oblike sodelovanj pa so še nedorečene in je težko reči, kje bomo videli svoj interes.« V ostalih podjetjih, ki smo jih omenili zgoraj, na naša vprašanja bodisi niso želeli odgovoriti bodisi so odgovorili, da je o tem še prezgodaj govoriti.

 

Zanimivo je tudi mnenje direktorja regionalne gospodarske zbornice: »Izgradnja javne infrastrukture je prvenstveno domena javnega sektorja, možne pa so tudi druge oblike sodelovanja. Gospodarske družbe se že sedaj veliko vključujejo na področje športa, saj je obstoj večine športnih društev in klubov v regiji, odvisen od denarnih prispevkov gospodarskih družb. V tem smislu so gospodarske družbe že do sedaj pokazale zavezanost okolju, v katerem delujejo, in verjamem, da bodo tovrstne dejavnosti podpirale tudi v prihodnje. Zavedati pa se je treba, da je obseg podpore odvisen tudi od gospodarskih razmer.«

 

Opozorila opozicije

 

Dokaj skeptičen do načrtov vladajočih je tudi prvak opozicije Bojan Kekec: »Finančna nedorečenost je največji problem. Odkupljenih nimamo niti zemljišč. Zadeve se lotevamo na preveč lahkomiseln in amaterski način. Vedno se sicer zanašamo na uspešno gospodarstvo, ki sponzorira veliko uspešnih športnih klubov in društev.« Kekec opozarja, da je občinski proračun že tako ali tako zasnovan nerealno »in poka po vseh šivih, saj vedno iz dobrih 50 milijonov evrov načrtovanih prihodkov na koncu pridemo na znesek okrog 30 milijonov evrov, predvsem na račun naše nesposobnosti pridobivanja transfernih sredstev. Poleg tega pa na določenih postavkah denar tudi neracionalno porabljamo. Ugotovimo lahko, da se postavke za šport iz leta v leto zmanjšujejo. V letu 2007 smo npr. za šport namenili 4,2 % proračunskih sredstev, kar je znašalo 1.187.497 evrov, zaključni račun leta 2010 pa izkazuje delež 2,0 % z nominalnim zneskom 676.291 evrov. V štirih letih nismo bili sposobni dokončati niti spremljevalnega objekta pri teniških igriščih«.

 

Kekec meni, »da sredstva iz proračuna brez dodatnega zadolževanja ali pridobitve namenskega transferja lahko pokrijejo le odkup zemljišč, stroške javnega natečaja, izdelavo projektne dokumentacije in izgradnjo komunalne infrastrukture. Brez izdatne pomoči države in gospodarstva tovrstnega objekta s takšnim pristopom, kot ga imamo, nismo sposobni narediti«. Kekec je zelo skeptičen tudi do udeležbe gospodarstva: »Gospodarstvo bo po svojih močeh pomagalo. Razumeti pa moramo, da v času krize tudi gospodarstveniki ne morajo delati čudežev. Lahko se jim samo zahvalimo za njihov prispevek k razvoju našega prostora in še posebej športa. Naša podjetja zaposlujejo ljudi in  plačujejo davke, iz katerih se financira delovanje države in lokalnih skupnosti. Obenem tudi izdatno sponzorirajo naše športne klube in društva. Delujejo pa v najbolj neprijaznem poslovnem okolju v Evropi. Sedaj pa od njih pričakujemo, da gradijo še športno infrastrukturo in še enkrat plačujejo stvari, ki bi se morale financirati iz davkov. Poleg tega pa imajo podjetja v ozadju lastnike, ki od svojega vloženega kapitala pričakujejo donose v obliki dividend in dobičkov. Težko si predstavljam direktorja, ki bi v tem času nadzornemu svetu predstavil poslovni načrt z dvakratno povišanimi stroški za sponzoriranje in donacije. Če pa bi se odločili, da svoj denar vložijo kot naložbo, bi to lahko storili le na podlagi ekonomske analize oz. poslovnega interesa. Koliko bi bilo teh sredstev, je težko oceniti, saj ne poznam vsebine dosedanjih dogovorov. Vedeti pa moramo, da govorimo o milijonskih zneskih«.

 

Kekec sicer priznava, da ima dvorana za našo občino lahko izjemno pozitivne učinke: »Pomembno je tudi to, da mesto končno dobi sodobno športno dvorano, ki bi jo že zdavnaj moralo imeti. Prav gotovo bo košarka v Novem mestu še pridobila na priljubljenosti in množičnosti, ustvarili pa se bodo tudi boljši pogoji za ostale dvoranske športe. Neprecenljiva vrednost je tudi v tem, da čim več mladih iz ulice preusmerimo na športna igrišča in v dvorane. Sicer pa moramo športno-rekreativno ponudbo izboljšati za vse generacije.« Kekec opozarja na vprašanje stroškov upravljanja in na slabo izkušnjo, ki jo imamo z velodromom Češča vas.

 

Občina nima veliko časa za končanje projekta. Košarkarsko prvenstvo bo potekalo že čez dobri dve leti, pri čemer pa mora biti objekt končan vsaj nekaj mesecev pred prvenstvom. KZS za enkrat zahteva celo dokončanje objekta do konca leta 2012. Čeprav primerjava ni povsem primerna, je treba opozoriti na to, da je ljubljanski župan Janković za projekt Stožice potreboval štiri leta. Samo postopek odkupa zemljišč je trajal več kot devet mesecev. Pogodbo z zasebnim partnerjem je Janković podpisal marca leta 2008, projekt pa se je po številnih zapletih odprl jeseni 2010. Kako bo novomeška občina krmarila med številnimi zapleti in obenem lovila izjemno kratke časovne roke, je seveda nemogoče napovedati.

Občinski svet sprejel odločitev o javno-zasebnem partnerstvu

 

Na 6. seji (konec aprila 2011) je občinski svet sprejel predlog, da občina pri projektu gradnje arene Portoval začne postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva. Občina bi v projekt vložila zemljišča in manjši del finančnih sredstev, večino bremena pa bi moral prevzeti zasebnik. Župan Muhič je svetnikom pojasnil, da je glede projekta veliko povpraševanja. Po drugi strani je vodja projekta in direktor občinske uprave Borut Novak priznal, da sestanek z najpomembnejšimi gospodarski subjekti v občini ni prinesel uspeha, saj interesa za finančno udeležbo pri projektu ni bilo. Svetniki so razpravljali tudi o organizaciji evropskega prvenstva v košarki leta 2013. Novak je dejal, da se s KZS še pogajajo o kotizaciji, ki bi jo morala plačati občina. »Rešitve se še iščejo, dokončnega dogovora še ni. Je pa v interesu KZS, da Novo mesto ostane organizator.« Novak je dodal, da »se še nekaj občin zavzema za prvenstvo, med njimi na primer Maribor«. Občinski svet je sprejel sklep, da pogodba, kot jo predlaga KZS in od občine poleg izgradnje dvorane zahteva še plačilo kotizacije v višini 720 000 evrov, za MO NM ni sprejemljiva. Župan pa je v izjavi za medije po seji celo dejal, da se KZS pogajajo o možnosti, da bi kotizacijo za prvenstvo plačal zasebni investitor.

 

O dvorani na tem mestu so na občini razmišljali že leta 2003, ko je nastala ta skica umestitve dvorane v prostor

Projekt obsega glavno dvorano, skupne prostore, ogrevalno dvorano, prostor namenjen atletom, prostor namenjen nogometašem ter novo garažno hišo.

Objavljeno v Aktualno, Zgodbe