Polemike ob tretji razvojni osi: Kako ohraniti Ločno in športni park Osredek

Predlog arhitekta Lapajneta predvideva vkop ceste na levem in desnem bregu Krke (območje 3 in 4), nižji most čez Krko (območje 7), premik dela trase (označena s črno črto) za 300 metrov proti vzhodu, s čimer se bo omogočila ureditev naravnega parka Šajser (območje 5) in pešpoti ter kolesarske steze (rdeča črta), ki bosta povezovali južni in severni del mesta. (slika Marijan Lapajne)

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bo predvidena izvedba tretje razvojne osi grobo posegla v ločenski prostor. Ta soseska bo, kot opozarjajo strokovnjaki, postala ujetnica prometnih povezav, industrijskih obratov in nakupovalnih središč. Če bi se nova štiripasovnica izvedla v obliki vkopa namesto v obliki nadvozov, bi to delno omililo negativne posledice. Rešitev z nadvozi, kot jo predvideva predlog poteka tretje razvojne osi skozi Ločno, pa bo precej nasilno posegla v prostor. (Fotomontaža Marijan Lapajne)

Primerjava rešitve mostu čez Krko. Po predlogu osnutka državnega prostorskega načrta bo most potekal dobrih dvajset metrov nad stoletnimi vodami reke Krke. Različica z vkopom bi se nad Krko dvigovala le za 5,5 metra. (Fotomontaža Marijan Lapajne)

V prejšnji številki Parka smo predstavili stališča koalicije za zahodno obvoznico, ki v celoti nasprotuje predlaganemu poteku tretje razvojne osi po vzhodnem delu mesta. Objavili smo tudi prispevek Tomaža Goloba, ki opozarja, da potek tretje razvojne osi skozi naselje Ločno za to naselje dolgoročno pomeni socialni konec. V razpravo o poteku trase in načinu njene umestitve v prostor pa se je z zanimivimi predlogi vključil tudi novomeški arhitekt Marijan Lapajne, na določene pomanjkljivosti vladinega predloga pa opozarjajo tudi v krajevni skupnosti Žabja vas, v kateri pa se sicer načelno strinjajo z vzhodno različico.

Arhitekt Lapajne glede predloga poteka po vzhodu pravi: »Trasa 3. razvojne osi je s sprejemom OPN več ali manj določena. Tudi jaz sem se leta 2008 v pripombah k osnutku urbanističnega načrta zavzemal, da bi bila vzhodna obvoznica obenem tudi trasa 3. razvojne osi.« Vendar se Lapajne ne strinja s tem, kakšna je končna različica predloga: »Nemalo sem bil začuden in neprijetno presenečen na predstavitvi idejnega načrta. Trasa namreč brezobzirno posega v obstoječe stanovanjsko in naravno okolje. Predvideno je namreč križanje nove ceste s Šmarješko cesto na višini približno osem metrov ter most čez Krko v višini prek 20 metrov.« Lapajne opozarja na ogromne nasipe, ki bodo nastali na obeh bregovih Krke in visoke podporne zidove, ki bodo zelo nasilno posegli v prostor. Lapajne opozarja tudi na to, »da predlog idejne rešitve popolnoma zanemarja pravice občanov do čistega zraka in bivanja brez pretiranega hrupa, zanemarja pa tudi hotenja občine, da bi bilo območje med Ločno in Mačkovcem na vstopu v Novo mesto mestotvorno in oblikovno uspešno«.

Lapajne zato za območje Ločne oziroma premostitve Krke predlaga vkop ceste na obeh straneh (v dolžini približno en kilometer) in obenem tudi znižanje višine mostu namesto sedanjih 20 metrov na predlaganih 5,5 metra. Lapajne glede mostu predlaga tudi, da bi bil most pokrit, kar bi pomenilo dodatno protihrupno zaščito, in hodnik za pešce in kolesarje, ki je pomemben za povezavo obeh bregov, na zelo visokem mostu pa je tak hodnik nesmiseln.

Arhitekt Lapajne vidi v svojem predlogu tudi gospodarske prednost. »Nova rešitev omogoča izrabo zemljišča nad vkopom, kar je pomembno zaradi mestotvornosti območja in racionalno izrabo zemljišča. Novi profil tudi omogoča, da prostor vzdolžno ob obeh bregovih dobro funkcionira.«

Lapajne opozarja tudi na ne najbolj posrečen potek trase na desni strani Krke: »Na desnem bregu predlog grobo posega v naravni fenomen poteka potoka Šajser, katerega širše območje smo v urbanistični delavnici leta 1996 arhitekti Danilo Lapajne, Dušan Blatnik in jaz predlagali kot zaščiten naravni park Novega mesta. Šajser je namreč edini popolnoma ohranjen potok z meandri in gozdom na območju mesta. Dandanes je ta predlog zagotovo še bolj aktualen kot pred 15 leti.«

Lapajne zato predlaga odmik trase štiripasovnice od potoka Šajser pri kmetiji Lajpek za najmanj 300 metrov. To bi omogočilo tudi izvedbo pešpoti in kolesarske steze na relacijo Žabja vas–Qlandia. Lapajne opozarja, da je v neposredni soseščini trase tretje razvojne osi nekaj izjemno pomembnih mestnih točk. Na zahodni strani je prostor rezerviran za novo univerzo v Drgančevju med Žabjo vasjo in Cikavo, sledi mu predlagani naravni park potoka Šajser, v katerega se lahko vključi tudi prostor nekdanje cerkve sv. Ane, kamor so pred 2. svetovno vojno hodili Novomeščani na izlete, in prostor kmetije Lajpek, ki ji namenjamo turistično funkcijo.

KS Žabja vas o predlogu 3. razvojne osi

O predlogu 3. razvojne osi je razpravljal tudi svet Krajevne skupnosti Žabja vas. V KS Žabja vas podpirajo predlog trase, vendar ob tem opozarjajo, da mora država upoštevati sprejeti občinski prostorski načrt, ki predvideva športno rekreacijski park Osredek in v katerega sedaj delno posega predlagana trasa. Zahtevajo tudi nadvoz za pešce in kolesarje nad Šentjoško cesto, ureditev in prenovo Belokranjske ceste s semaforiziranim križiščem Žabja vas. Zahtevajo tudi, da se ohranijo vse kolesarske in pešpoti, kot so bile sprejete z OPN, in izgradnjo dodatnih izvennivojskih prehodov za divje živali in ljudi.

 

Izidor Jerala, Mestna občina Novo mesto

Pričakujemo, da bodo načrtovalci skrbno preučili naše predloge in predloge naših ljudi

V zvezi z umestitvijo tretje razvojne osi smo nekaj vprašanj naslovili tudi na MO Novo mesto. Odgovoril je glavni »arhitekt« občinskega prostorskega načrta Izidor Jerala, pomočnik vodje Oddelka za prostor.

Zanima me ali ste na občini seznanjeni s pobudo arhitekta Lapajne, ki v območju Ločne predlaga namesto nadvozov vkope in precej nižji most in kako jih komentirate oz. ali se z njimi strinjate. Arhitekt je prepričan, da je rešitev, ki predvideva potek 3. razvojne osi s križanjem nad Šmarješko cesto v višini 8 metrov, most v višini 20 m nad Krko in visoki nasipi »brezobziren poseg v prostor«. Predlaga vkope, pokritje teh vkopov, precej nižji most čez Krko itd.

S pobudo arhitekta Marijana Lapajneta smo seznanjeni. Pobuda, ki jo je predstavil v pripombah na traso tretje razvojne osi, je premislek o optimizaciji javno razgrnjene rešitve. Iz predloga je razvidno, da arhitekt Marijan Lapajne pozna prostor, pozna premisleke in pozna nastajanje današnje urbanistične zasnove mestnega predela med Drgančevjem in Ločno. Načrtovanje nove ceste pravzaprav vodijo zelo funkcionalna merila, saj je prometne tokove s precejšnjo gotovostjo mogoče napovedati vnaprej. Načrtovanje ceste je smotrno, če koristi uporabnikov dosežejo minimalni prag ekonomske sprejemljivosti. Predlog sledi logiki načrtovanja pomembne nove prometnice, predvideva stik nove ceste z mestno prometno mrežo ob Zagrebški cesti, kjer nastaja območje, namenjeno centralnim dejavnostim, na drugi strani pa nova cesta izvennivojsko preči Šmarješko cesto, kjer ni funkcionalne potrebe po stikanju dveh prometnih sistemov. Avtor ve, da cilj načrtovanja ne sme biti samo umestitev nove ceste, ampak hkratno načrtovanje drugih urbanih prvin za doseganje urbanističnih ciljev. Zato daje posebno pozornost urbanistični in arhitekturni zasnovi premostitve Krke, ki je posebnega pomena za širše območje Novega mesta, predlaga odprtje prostora Šmarješke ceste in na drugi strani odprtje prostora ob naselju Krka, hkrati dodaja peš in kolesarsko povezavo med Ločno in Drgančevjem, ob kateri in zaradi katere se načrtovani programi centralnih dejavnosti v Ločni, sestavljene zazidave ob Šmarješki, naselje Krka z zaledjem, območje Šajserja, rekreacijskih površin in univerze do stika z Žabjo vasjo in Kandijo, šele zares osmislijo. Pričakujemo, da bodo načrtovalci predlog skrbno preučili.

Kaj menite o zahtevah KS Žabja vas in ali jih podpirate?

Zahteve Krajevne skupnosti Žabja vas poznamo. Ključne zahteve se nanašajo na tiste rešitve razgrnjenega načrta, ki odstopajo od usklajenih rešitev v OPN. Te zahteve podpiramo. Podpiramo tudi predloge za optimizacije, čeprav se bo nekatere med njimi verjetno lahko rešilo tudi z drugačnimi rešitvami. Tak je npr. predlog za nadvoz nad Šentjoško cesto, kjer bi bila lahko ustreznejša rešitev podhod.

Katere pa so bistvene pripombe MO Novo mesto na predlog trase?

K načrtu smo podali več zahtev za optimizacijo rešitev. V Ločni je treba podaljšati most prek Krke, da bo prostor ob Šmarješki in naselju Krka zadosti odprt. Za most v Ločni in Brodu je treba pridobiti urbanistične in arhitekturne rešitve z javnim natečajem. Območje južno od Zagrebške ceste v Ločni je treba priključiti na Zagrebško cesto z novim nivojskim križiščem, ne pa s priključkom v krožnem križišču. Načrtovano trgovsko cono Mačkovec 1a je treba priključiti s podvozom in ne nadvozom. Ukiniti je treba krak lokalne ceste ob stanovanjski pozidavi ob pekarni in optimizirati okoljske ukrepe v Ločni. V Žabji vasi in pri Ukratu je treba rešitve uskladiti z OPN in pri Ukratu podaljšati viadukt. V novem krožnem križišču pri Regrških košenicah je treba predvideti priključek nove Šmihelske ceste. Na trasi je treba optimizirati rešitve za peš in kolesarski promet. Na več mestih je treba povezati prekinjene povezave. V DPN je treba s prometno študijo določiti faznost in ukrepe, da bo prometno omrežje pretočno do izgradnje celotnega omrežja. Ceste, ki se približujejo vrednostim, ki upravičujejo načrtovanje štiripasovne ceste, naj se načrtujejo kot štiripasovnice.

UROŠ LUBEJ, SLIKOVNO GRADIVO ARHITEKT MARIJAN LAPAJNE, APRIL 2011

 

Objavljeno v Aktualno, Zgodbe