Dvorana Portoval: Za občane so bolj od megalomanskih objektov pomembni parki, kolesarske steze, pešpoti in igrišča (Pogovor s športnim filozofom Milanom Hosto)

Četudi glede zmožnosti financiranja gradnje nove dvorane trenutno ni ravno najboljših možnosti, je seveda ključno tudi vprašanje, kakšne koristi pravzaprav tovrstni objekti in prireditve, kot je evropsko prvenstvo, prinašajo za lokalni prostor. Je gradnja tovrstnih objektov sploh v interesu občanov ali pa gre le za potrebe profesionalnega in vrhunskega športa. O tem veliko ve Milan Hosta, ki je športni filozof (študij je končal na fakulteti za šport, doktoriral pa na filozofski fakulteti) in se profesionalno ukvarja z različnimi vidiki razvoja športa, športne infrastrukture in strategijami razvoja športa oziroma telesne kulture. Je tudi direktor podjetja Spolint, inštitut za razvoj športa.

 

Kakšne so po vašem mnenju lahko koristi posameznih mest, posebej Novega mesta, ki sodelujejo pri projektu evropskega košarkarskega prvenstva v Sloveniji leta 2013?

Navadno se ob takih dogodkih naštevajo mnoge koristi, med katerimi nekatere bolj, druge manj krepijo javno dobro. Ključno pri vsem tem je, da vsaka korist prinaša možnost, da se uresniči tudi druga stran, ki pa ni rožnata. Zato je pomembnejše od naštevanja koristi to, da se vzpostavi zaupanja vredna ekipa ljudi, ki vedo, kako se takim stvarem streže, da se naredi načrt, ki upošteva tako lokalne kot globalne okoliščine, da se poiščejo pravi in dolgoročni viri in programi za vzdrževanje takih objektov. Nikakor nihče od organizatorjev oz. upravljavcev objekta ne sme biti zaslepljen z enkratnim enormnim povečanim obiskom turistov in gledalcev, ki jih tak dogodek pritegne. Koristi, na katere bi jaz stavil pri takem projektu, so predvsem mobilizacija lokalnih delovnih organizacij in zaposlovanja z namenom izvedbe projekta. Pri novi dvorani se lahko uporabijo nove tehnologije in nova novomeška dvorana, v kolikor je investicija upravičena, je lahko odličen zgled v ekološkem smislu. Te priložnosti se ne sme zamuditi, saj to pomeni, da se bo znanje lahko v naslednjih letih unovčilo pri naročnikih takih gradenj. Poleg tega pa je tak dogodek vredno izkoristiti za povezovanje ljudi, malih ljudi, šolarjev, delavcev itd. z obiskovalci, ljubitelji športa. V času krize v Evropi je treba najti inovativne rešitve, ki bodo napolnile stadione in dvorane. Če se usmerimo pozitivno, mora Novo mesto že zdaj pripraviti strategijo trženja mestnih in regionalnih vrednot, in takoj ko bodo znane države, ki bodo igrale v Novem mestu, s športno-kulturno in z gospodarsko delegacijo promovirati dolenjsko regijo v večjih mestih v vsaj teh državah.

 

Kakšen je vpliv velikih tekmovanj, kakršno je tudi košarkarsko evropsko prvenstvo, na razvoj športa in rekreacije v državi in posebej v lokalnih okoljih?

Vpliv je odvisen predvsem od konteksta, ki ga bo sposobno Novo mesto skupaj z regijo pri tem ustvariti. Lahko gre za zgodbo o uspehu, zakaj pa ne. In če smo iskreni, je to lahko tudi zgolj še ena športna dvorana v mestu, ki služi potrebam nekaj 10, morda nekaj 100 športnikov in športnim delavcem, zaposluje od 10 do 20 ljudi, ki stežka rentabilno poslujejo. Zato je izkoriščanje take dvorane v druge namene (kulturne, gospodarske itd.) ključno. Nujno je tudi, da vse spremljevalne dejavnosti, ki lahko zrastejo ravno na plečih velikega športnega centra, nekaj od tega vračajo vanj. Edino to je pot do trajnega zadovoljstva upravljavca in občanov. Pri tem pa se je treba še vprašati, kako se spremeni namembnost starih dvoran. Torej, tak dogodek mora vsebovati celosten premislek o vlogi športa v mestu in regiji, na podlagi katerega se naredi razvojni načrt. In dvorana tako postane le del, ki je osmišljen znotraj večje celote. Tistemu, ki je dvorana primarna, je treba zaupati upravljanje dvorane, vendar šele potem, ko je sprejet celovit načrt in je vzpostavljena spremljevalna infrastruktura in usposobljen kader. Brez celostnega premisleka, ki ima v ospredju blaginjo vseh občanov, tak objekt hitro postane nenasitni »beli slon«.

 

Kaj po vašem mnenju najbolj spodbudi razvoj športa in rekreacije v občinah?

Po naši oceni, ki temelji na študijah in obiskih mnogih mednarodnih konferenc, je ključna dostopna in dobra infrastruktura v obliki parkov, kolesarskih in peš poti, igrišč z igrali za vse starosti, primernih objektov, socialnih programov in dobro domišljene celostne promocije dejavnega življenjskega stila. Taki otoki športa morajo biti posejani na gosto ne samo po mestih, temveč tudi po manjših krajih in vaseh. To so ob nakupovalnih središčih najbolj priljubljena srečališča ljudi. Seveda pa je treba načrtno in s finančno podporo vplivati tudi na izvajanje določenih programov, ki jih regija prepozna kot potrebne (npr. brezplačna vadba za otroke, brezposelne in upokojence) in izvedbo festivalskih dogodkov, ki potekajo na teh površinah. Kar nekaj je elegantnih rešitev, ki posežejo v obstoječe stanje in spodbudijo samodejen razvoj, ki ga vodi lokalni interes. Pri Spolint inštitutu smo ravno v ta namen razvili koncept LEPA – Life Enhancing Physical Activity, ki je v pomoč oblikovanju celostne strategije pri razvoju športa na lokalni in regionalni ravni in po avtomatizmu vključuje medsektorsko sodelovanje.

 

Kako gledate na politiko številnih mest, da večino sredstev, namenjenih investicijam na področju športa, namenjajo gradnji velikih in precej dragih objektov (dvorane, stadioni ipd.), ki jih splošna javnosti oziroma rekreativni športniki pravzaprav malo uporabljajo, medtem ko je investicijam v športu, namenjenih širšemu krogu javnosti, aktualnim ali potencialnim rekreativcem, namenjenega bistveno manj denarja in naporov?

Naj začnem s še enim dejstvom, o katerem premalokrat odkrito govorimo. Mnogi veliki mednarodni športni spektakli temeljijo pravzaprav na trgovanju z nepremičninami. Namreč, gre za velike investicije, pri katerih se mimogrede lahko dobro živi samo od provizij in drugih vmesnih, a nepotrebnih dejavnosti, ali pa gre za privatizacijo nečesa, kar se najprej promovira kot izrecno javni interes. Vsako lokalno okolje mora nase pogledati kot na celoto in si odkrito priznati, kaj so dejanske potrebe, kaj pa želje. Če tak dogodek zadovolji potrebe, potem s polno paro naprej. Če pa gre za želje, potem pa raje ne, ker je naslednji korak socializacija dolgov, ki se pri tem ustvarijo. Če se pod pretvezo športnega dogodka gradi potrebno javno infrastrukturo (ceste, kolesarske poti, komunalna ureditev itd.), je treba razmisliti, ali potrebujemo to pretvezo in dodaten strošek in zakaj brez tega ne gre. Prave študije, neodvisne, vse po vrsti ugotavljajo, da veliki športni spektakli, tudi olimpijske igre, ne vplivajo bistveno na povečanje rekreacije, kar je tudi logično, saj objekti niso zgrajeni za namene rekreacije. Še več, mnogokrat taki objekti tako izčrpajo mestno blagajno, da ni denarja za rekreacijo, ki pa po učinku na blaginjo ljudi prekaša profesionalni šport. Zlate dobe športnih spektaklov v Sloveniji ni moč pričakovati, ker smo premajhni, in ta del športa je pač otrok vzpona kapitalizma in bo s tem tudi žrtev padca izkoriščevalske moči zahodnega sveta. Kajti razvoj zavesti človeka počasi zapušča te vzorce. Prihaja doba pristne telesne kulture, rekreacije, festivalov, ritualov ekshibicije in zabave, pri čemer gre za dejavno sodelovanje vseh. Tekmovalni šport pa vse bolj postaja le še oblika dela, ki odgovarja na povpraševanje po spektaklu.

(TOMAŽ LEVIČAR, UROŠ LUBEJ, APRIL 2011)

 

Objavljeno v Aktualno, Zgodbe