Pismo Ivu Kuljaju (odgovor na njegov zapis v Parku, št. 11, december 2010)

Ptiča spoznaš po petju. (Seneka)

Glede na to, da ste se grobo obregnili ob priimek moje družine, bi vas rad, v pričakovanju, da ne boste še naprej nepoučeni, seznanil z nekaterimi zemljepisnimi, zgodovinskimi in etničnimi podatki o moji družini in njenem priimku. Skenderovići izhajajo iz roda Bratonožići, vas Brskut, 42o 36′ 43” severno in 19o 29′ 36” vzhodno ali, če vam je lažje, pojdite na zemljevid Črne gore, najdite Podgorico, po reki Morači 10 cm levo. Iz tega rodu izhajajo štirje priimki, Bratonožiči, Dervovići, Ramdedovići in Skenderovići, če bi vam bil bolj ljub drug priimek kot moj, priimek Skenderović pa ustreza tudi priimkom v drugih jezikih – je enak priimkom Aleksandrović, Sikandarović Iskandarović. Družina Skenderović se je v nekem obdobju preselila v drugi del Črne gore, ob srednjem toku reke Lim boste našli vas Trpezi, pokrajina Gornji Bihor (lat. Bihorus),* ki ima 43 vasi in 88 priimkov. Po zbranih podatkih iz vseh teh vasi v obdobju od 1945 do 1992 je visoko šolo končalo več kot 243 vaščanov. V zgodovini najdemo podatke o prisotnosti Ilirov, Rimljanov, Benečanov, Dubrovniške republike, Turčije, Avstro-Ogrske, sosedje pa smo bili tudi z Grki. Zgodovinsko je dokazano, da je v tem kraju edino družina Skenderović staroselska. Ne boste verjeli, da je pod priimkom Skenderović deloval tudi dubrovniški nadškof. Le kako, da ga je celo papež imenoval?! Skenderoviće srečujemo tudi kot voditelje drugih religij. S tem priimkom najdemo planšarje, mlinarje, gozdarje, žandarje, učitelje, komandirje milice pa tudi 23 partizanov NOV v črnogorskih enotah, med njimi tudi dva brata, mojega očeta in mojega strica, štirje Skenderovići pa so padli za svobodo. Ta enota je sodelovala tudi pri osvoboditvi Slovenije 1945. leta. 17 partizanov s priimkom Skenderović je dalo svoj skromen prispevek pri zaključnih borbah v Sloveniji. Tudi jaz sem leta 1991 k samostojnosti Slovenije prispeval kot član poveljstva dolenjske brigade. Skenderoviće trenutno najdete kot inženirje v Afriki, profesorje univerze v Luksemburgu, informatike v Londonu, hrvaške tenisače, glasbenega dirigenta v Srbiji, umetnike v Makedoniji, poslovneže v Sloveniji … Seznam bi bil zelo dolg, in to je samo del naše družine. Verjemite mi, Ivo Kuljaj, da sem na svojo družino in priimek zelo ponosen.

Rad bi vam povedal še, da vidva z D. Skenderovićem, ki je sicer moj sin in se ne spuščam v vajino razmerje, izhajata iz istega okolja, ker sta oba rojena v Podgurju, užila sta praktično iste nauke, take in drugačne vrednote okolja, iz katerega oba izhajata. Pojmovanje zadev naj bi vama bilo vsaj približno enako, čeprav ste vi precej starejši. Zato je nerazumljivo, I. Kuljaj, da se ne moreta »pogovoriti« v vajinem lokalnem jeziku, ali pero na pero, ne pa da se zatekate k bosanskim slivam ali turškim elementom v pomoč, kar je primitivno in nedostojno. Sploh pa z vaše strani, saj naj bi opravljali pomembno delo za občino. Z vašim pisanjem ste uspeli užaliti in prizadeti ter podceniti pripadnike drugih narodov in iz lokalnega šli v globalno, dejstvo, da ste svoj pisemski zmazek razposlali tudi drugim medijem, pa govori o vašem neposrednem naklepu, da bi komu škodovali, ga prizadeli, užalili, uničili, naredili za manjvrednega. Kako bi se vi počutili, če bi se začel jaz ukvarjati z vašim imenom in bi ugotavljal vse mogoče (ne)umnosti. Glede na to, da govorim več jezikov, bi težko verjeli, kaj vse dobim v teh jezikih o vašem priimku. Če bom imel možnost, vam bom z veseljem in za šalo to tudi pokazal.

Ko smo pri bosanskih slivah, in ker je iz vašega pisanja razvidno, da imate precejšnje težave z zemljepisom, naj vam povem, da je dosegljivost bosanskih sliv od Gabrja približno 100 km, od vasi, kjer sem jaz rojen, pa pribl. 300 km. V mojem koncu jim rečemo samo šljive (prevod-slive-lat. prunus domestica).

Nomen ist omen. Dopuščam možnost, I. Kuljaj, da ste se zmotili in postali žaljivi, ne da bi hoteli, zato vas pozivam, da se za svoje navedeno pisanje javno opravičite, tako da to zadevo zaključiva, sicer bom prisiljen zaščititi dobro ime svoje družine z vložitvijo kazenske ovadbe in odškodninskega zahtevka zaradi utemeljenega suma, da ste s svojim zapisom storili več kršitev, sploh pa javno spodbujali sovraštvo, nasilje in nestrpnost, kar je sankcionirano v KZ RS in v drugih predpisih Evropske unije. Sprejmem tudi osebno opravičilo, in sicer v osmih dneh od dneva objave tega pisma.**

Niste prvi, ki je poskušal brez razloga pljuvati po naši družini. Vsakič sem jo zaščitil. To bom storil tudi sedaj. Če ne jaz, je vedno še nekdo, ki poskrbi, da se zadeve postavijo na pravo mesto. Jaz vem za svoje korenine. In jih tudi poznam. Pa še ponosen sem na te svoje korenine, ki so pač črnogorske. Saj ste tudi vi na svoje, mar ne? In prav je tako. Do tu.

Meni je vseeno, kakšen priimek imate, Buča(n), Kulov, Muljaj ali Kuljaj. Pomembno je biti Človek. In ne pozabite, da je vse v glavi.

Pisal vam je (in se po časopisih z vami ne bo več dopisoval)
Remzo Skenderović, univ. dipl. prav.

* Vpogled v monografijo Gornji Bihor, mag. H. Adrović.
** Naslov ima uredništvo.

Objavljeno v Aktualno, Zgodbe