Komentar proračuna občine: Bogati na papirju in le na začetku leta

Novomeški občinski proračun za leto 2011 je bil na občinskem svetu v marcu sprejet. Načeloma bi se nam moralo zdeti, da zdaj vidimo vsaj smer razvoja, ki jo bo občina ubrala in ubirala v naslednjem letu in, ker se posebej večji projekti razvijajo več let zapored, celo v naslednjih letih. A praksa, ki jo vodstvo novomeške občine z županom Muhičem na čelu ubira zadnja leta, daje bolj malo upanja, da bi sprejeti občinski proračun bil kaj prida pričevalen.

Slaba izpeljava dosedanjih Muhičevih proračunov

Prva in morda najpomembnejša zagata je realnost obsega proračuna. Prav vsa »Muhičeva« leta se je namreč kazalo veliko razhajanje med višino na začetku leta sprejetim občinskim proračunom in na koncu leta realiziranim proračunom.

Leta 2007 je na začetku leta sprejeti proračun predvideval 35,6 milijona evrov odhodkov in 33,6 milijona evrov prihodkov. Realiziralo pa se je le 28,1 milijona evrov odhodkov, torej 78 % načrtovanih, ter 27,8 milijona evrov prihodkov, torej zgolj 82 % načrtovanih. Leto kasneje je bilo realiziranih 27,3 milijona evrov odhodkov, to je pomenilo 71 % glede na sprejeti proračun, in 27,8 milijona evrov prihodkov, kar je bilo le 77 % načrtovanega. Leto 2009 ni bilo nič bolj prida. Občina je realizirala odhodkovno stran 80 %, prihodkovno stran proračuna pa le 82 %. V letu 2010 je bilo celo še najslabše izmed zadnjih let. Proračun, sprejet spomladi, je obetal kar 53,1 milijona evrov odhodkov ter 49,2 milijona evrov prihodkov. Dejansko pa je občina na koncu leta uspela odhodke realizirati le 64-odstotno, torej do višine 34,1 milijona evrov, prihodke pa 72-odstotno, torej v obsegu 35,3 milijona evrov. Na koncu je bilo denarja torej vedno bistveno manj, kot se je predvidevalo na začetku.

A drobovje slabe realizacije proračuna kaže še pomembnejšo plat zgodbe. Niso bile namreč vse postavke proračuna enako slabo udejanjene, temveč je nerealizacija praviloma zadela le tako imenovane razvojne, investicijske projekte, ne pa denimo tudi plač in podobnega. Jasno, če so na začetku radi govorili, kaj vse bo postorjeno, na koncu, ko marsikaj od napovedanega ni bilo, ni o tem nihče kaj prida rad govoril.

Za leto 2011 so na občini prihodkovno in odhodkovno stran proračuna na začetku leta zasnovali podobno optimistično – prihodke na dobrih 49 milijonov evrov, odhodke pa celo do 59,6 milijona evrov. Največje povečanje glede na predhodno leto so zabeležili investicijski odhodki, med prihodki pa so spet silno optimistično postavljeni kapitalski prihodki (prihodki od prodaje zgradb in prostorov ter stavbnih zemljišč). To se je še vedno izkazalo za sanjarjenje, ker občina tega posla očitno ne obvlada, sedaj pa tudi čas ni najbolj ugoden za te reči. Predvsem pa si občina kot tudi tolikokrat prej obeta veliko sredstev iz državnega proračuna ter proračuna EU. Tudi to dvoje se je vsaj doslej žal izkazalo za nerealno. A vsaj verjetnost kaže, da bi v tem mandatu pa končno res lahko realizirali nekatere komunalne projekte, ki se jih že leta in leta napoveduje. Morda.
Ob dosedanjih izkušnjah in poznavanju gospodarske situacije v lokalnem in širšem okolju se torej domneva, da gre za še enega v vrsti slabo načrtovanih proračunov novomeške občine, ki zato jemljejo možnost dovolj natančne in k realnim ciljem usmerjene organizacije dela občine ter načrtovanja drugih, zasebnih projektov, ki so lahko z javnimi sinergični.

A kot rečeno, o proračunu je govoriti tako smiselno kot o predvolilnih obljubah politikov. Ni. Na začetku jih je obilje, na koncu pa se letina izkaže za včasih manj, večkrat pa za precej bolj ubogo.

Proračun in občinske strategije

Če bi bila realizacija proračuna 2011 v okvirih, kakor so sedaj zastavljeni, veliko, velikansko presenečenje, pa se že sedaj kot neprijetno presenečenje kaže odnos občinskega svet, župana in ne nazadnje uprave ob pripravi občinskega proračuna v korelaciji do predhodno na občinskem svetu sprejetih zadolžitev na raznih področjih. Gre za vprašanje konsistentnosti, načrtnosti delovanja občine. Če občina sprejme svoje sektorske strategije razvoja, je logično pričakovati, da se bodo te odslikavale v proračunih za posamezna leta. Spomnimo v povezavi s tem na dve področji, ki sta tudi za širšo javnost zanimivejši – področji kulture in športa.

Leta 2010 je novomeška občina sprejela strategijo razvoja športa. V strategiji je zapisano, da bo servisni objekt za tenis s prostori za kegljišče v športno rekreacijskem parku Portoval dokončan do leta 2010. Jasno je že, da ni bil. Za leto 2011 drugih načrtov sicer ni, je pa težko ali nemogoče verjeti, da če že v letu 2011 ne bodo zagotovili dela sredstev za velodrom, telovadnico pri OŠ Stopiče, ta bo najbrž edina doživela srečen konec, pa tudi za 25-metrski bazen v sklopu vzhodne tribune stadiona v Portovalu, pač tudi ti projekti v s strategijo najbrž premišljeno zastavljenem roku, torej do leta 2012, sploh ne bodo uresničeni. In tako se podre cel sistem razvoja športa.
Zelo podobno velja za področje kulture. Kajpada, Novo mesto ima sprejeto tudi strategijo razvoja kulture za obdobje od leta 2009 do leta 2013. Če pogledamo v njej naloge na finančno najzahtevnejšem področju, torej na področju tako imenovane infrastrukture, vidimo, da bi se leta 2011, to je seveda letos, po strategiji morala že začeti prenova Narodnega doma. Ta naj bi prav med letoma 2011 in 2012 terjala tudi največji del finančnih sredstev, če bi se, kot je bilo predvideno, res zaključila do leta 2013. Predvidena je prenova Anton Podbevšek Teatra. Ta poteka in bo očitno tudi zaključena v roku, zastavljenem s strategijo, torej letos. Do leta 2012, kar pomeni najbrž z začetkom prav v letu 2011, naj bi bila izdelana tudi dokumentacija za Arheološki park Marof. Do leta 2011 je denimo predviden tudi zaključek investicije Knjižnica Mirana Jarca. Do leta 2012 pa naj bi bil urejen še nov Center LokalPatriot, pri katerem naj bi občina sodelovala. Po strategiji občinski proračun sicer ni edini vir prihodkov navedenih projektov, je pa vendarle bistven, ponekod celo večinski.

Morda še to: strategija kulture predvideva tudi, da naj bi v letu 2011 imelo področje kulture 6,75-odst. delež (brez investicij) v proračunu občine. Proračun kaže, da se tudi to ne bo uresničilo. Še več, delež proračuna, namenjenega kulturi, bo letos, če bo zastavljeni proračun realiziran v celoti, celo močno padel – na 3,5 %, medtem ko je bil delež kulture v lani realiziranem proračunu 6,1 %. Praktično enako velja za šport – v lani realiziranem proračunu je imel šport (brez investicij) 1,9 % delež, v letošnjem proračunu pa pada na 1,3 % celotnega novomeškega proračuna. Bomo pa tudi tu počakali, kaj se bo zgodilo na koncu leta.

In tudi za skoraj vse navedene investicije v občinskem proračunu sploh ni sredstev ali pa so skromna. V roku bosta zato, to lahko postavimo skoraj kot dejstvo, realizirani le gradnja telovadnice ob osnovni šoli Stopiče ter prenova gledališča. Ob tem pa so na občini izven zastavljenega s strategijo športa začeli v povezavi z evropskim košarkarskim prvenstvom sanjati še o izgradnji nove športne dvorane v Portovalu. A domneva se, da bodo Američani pred tem s človeško posadko vnovič pristali na Luni. Oni ta pristanek načrtujejo za leto 2018.

Obljube in proračun

Podobno kot je razmerje med proračunom in sprejetimi občinskimi sektorskimi strategijami, je tudi razmerje med proračunom in predvolilnimi obljubami. Teh je bila cela množica. Znane so, v glavnem jih volivci najbrž niso pozabili. Precejšen del teh obljub v proračunu 2011 nima svojega mesta. Ima pa jih večina oziroma lep del mesto vsaj v trenutnem načrtu razvojnih programov občine. A ta je zelo fluiden. V tem načrtu se reči z lahkoto premikajo iz leta v leto. Poglejmo to zakonitost na kakem primeru.

Načrt razvojnih programov 2007–2010, ki je bil priložen občinskemu proračunu leta 2007, je recimo predvideval, da se bo prenova knjižnice zaključila leta 2008, da bo servisni objekt za tenis končan leta 2008, da bo Koštialova cesta prenovljena leta 2009, križišče v Žabji vasi pa leta 2007 itd. V načrtu razvojnih programov 2011–2014, ki je priložen letošnjemu proračunu, torej štiri leta kasneje, so ti projekti še kar notri, čeprav bi po tedanjih načrtih morali biti že davno zaključeni. Sedanji načrt pa pač pove, da bo prenova knjižnice končana do 2014, da bo servisni objekt za tenis končan v letu 2011 (a le če bo denar dal morebitni zasebni partner) ter da bo Koštialova cesta prenovljena v letu 2011, križišče v Žabji vasi pa morda kakega 2014. leta itd. Toliko torej o resnosti načrtovanja novomeškega razvoja, ki je pod roko občine.

Vsemu navkljub pa si o zadevah, ki jih vidimo v letošnjem občinskem proračunu, lahko pustimo sanjati vse do konca leta. Ne nazadnje imamo od lanske jeseni novega župana. Morda to pomeni kako spremembo.

Prenova mestne čistilne naprave v Ločni je eden izmed investicijsko najzahtevnejših projektov občine za naslednja leta, pomemben pa seveda tudi za boljšo okoljsko sliko Novega mesta v prihodnosti. O tem in tudi o drugi fazi razvoja Centra za ravnanje z odpadki v Leskovcu se govori že leta in leta, realizacije pa zaradi zapletov pri izvedbi razpisov ni bilo. V kratkem naj bi končno prišlo do podpisa pogodbe z izvajalcem (izbrano je bilo podjetje CGP, d.d.), saj so vsi revizijski postopki končno zaključeni. Vrednost projekta je 9,9 milijona evrov.

Župan je pred volitvami napovedal, da bo nova športna dvorana v Drgančevju, drugi so trdili, da je najboljša izbira Portoval, tretji, da bodo prekrili velodrom v Češči vasi, četrti jo vidijo na Bajnofu. Občinski svet je po volitvah in v luči iskanja primerne lokacije za dvorano, ki bo morebiti gostila evropsko prvenstvo v košarki, končno sprejel odločitev o Portovalu kot najbolj optimalni lokaciji. Je pa res, da je glede celotnega projekta še veliko neznank, seveda predvsem glede finančne konstrukcije projekta.

V letu 2011 ni o obljubljenem vrtcu v Podbrezniku v proračunu ne duha ne sluha. Prva znatnejša sredstva so predvidena šele za leto 2014. So pa iz kabineta župana sporočili, da je župan Muhič „za ureditev vrtca v Podbrezniku podpisal Pismo o nameri za najem stanovanj v objektu B10 in za izgradnjo vrtca v območju Podbreznik za dva oddelka. Najemna pogodba je v pripravi“.

Objavljeno v Aktualno, Zgodbe