Komentar tragičnih dogodkov v Zalogu in Drgančevju: Končno prava romska svetnica!

Romska svetnica Dušica Balažek je danes napovedala kazensko ovadbo zoper Radio Krka in Silva Mesojedca zaradi netenja nacionalnega sovraštva. To se je zgodilo dober teden po tragičnih dogodkih v Zalogu. Forenziki so prav tako danes potrdili prvotne domneve, da je (slovenski) podjetnik ubil žensko romske narodnosti in ranil njenega sina, potem pa si je sodil sam.

Takoj po dogodku, in še preden je policija opravila svoje delo, je na omenjenem lokalnem radiu potekala vzporedna „preiskava“ dogodkov. „Ljudstvo“ je po kratkem “procesu” in na podlagi izjemnega “novinarskega” dela podalo sodbo: Romska ženska sploh ni bila ubita, ampak je umrla od infarkta. Njen sin se je obstrelil sam. Slovenec ni storil samomora, ampak je padel pod streli Roma. Policija skupaj z romsko mafijo in novomeško brezjajčno politiko dogodek seveda namerno prikriva.

Vse skupaj je bilo podkrepljeno še z neverjetno nacionalistično in k pogromu pozivajočo gonjo, usmerjeno ne le proti posameznikom (med drugim tudi proti romski svetnici), ampak proti celotni romski manjšini in vsem njenim pripadnikom. Odziv romske svetnice bo, upajmo, zgled za to, kako naj romska skupnost tudi v bodoče odreagira na tovrstne izpade.

Romi so končno dobili svojo resnično zastopnico v dolenjski in slovenski javnosti. Namesto pasivne, ponižne ali pa vsaj tihe drže, ki smo jih bili deležni s strani dosedanjih romskih svetnikov, je Dušica Balažek osebnost, ki je na strani tistih, ki jih konec koncev zastopa: seveda to niso kriminalci (ki jih je nekaj tako med Romi kot med Slovenci), ampak je to depriviligirana in tiha romska večina, ki živi življenje, ki ni vredno življenja in si skuša, tako kot mi vsi, izboriti svoj prostor po soncem.

Dušica Balažek je prva romska svetnica, ki za razliko od vseh treh dosedanjih v celoti razume resnično dimenzijo romske (oz. dolenjske) problematike. To je predvsem zgodba o ljudeh, ki želijo imeti streho nad glavo, vodo in elektriko. To je zgodba o ljudeh, ki so bili stoletja potiskani na družbeno obrobje. To je zgodba o ljudeh, ki želijo imeti predvsem izhodišče, da bodo lahko sami poskrbeli za sebe in za svoje družine. In izhodišče, da bodo skupnosti lahko tudi nekaj vrnili.

Dušica Balažek ve in se tudi dosledno bori za osnovno človekovo pravico: namreč da nihče ne sme biti diskriminiran na podlagi svoje nacionalne pripadnosti. Povprečnega Roma ne zanima, ali je ta ali oni Danko ukradel kos ali tono železa. Povprečnega Roma ne zanima, ali si je ta ali ona Zarifeta v kakem zdravstvenem domu neupravičeno vrinila preko vrste. Tako kot povprečnega Slovenca v resnici ne zanima, ali sta Igor in Boško slovenske davkoplačevalce z nekaj potezami oškodovala za toliko denarja, kot jih ne bodo vsi novomeški mali kriminalci (slovenski in neslovenski) v nekaj desetletjih. Povprečnega Slovenca in Roma zanima predvsem njegova lastna eksistenca, za dejanja drugih pa noče, ne more in ne želi biti odgovoren. Niti Romi niti Slovenci ne želijo biti kolektivno odgovorni za grehe posameznih pripadnikov njihovih narodov.

Balažkova se je pogumno postavila po robu nekajdesetletni praksi poročanja dolenjskih medijev (in to nikakor ni le ovadeni radio, ampak tudi večina ostalih), ki v svojih črnih kronikah ne pišejo o posameznikih, ampak o narodih. Ali naj imam jaz kot Slovenec občutek krivde, ker je nekdo, ki je po naključju tudi Slovenec, nekoga oropal ali ubil??? Tako tudi povprečni Rom nima in ne sme imeti občutka krivde v primeru, kadar nekdo, ki je po naključju Rom, stori kako kriminalno dejanje. Sicer pa je v konkretnem primeru moril Slovenec, kajne?

Duška Balažek je pogumna ženska. V trenutku, ko so lokalni mediji pograbili neko kriminalno zgodbo za to, da zaradi svojih pritlehnih senzacionalističnih ambicij podpihujejo med-etnično sovraštvo, Balažkova ni bila tiho. Ni se skrila in pokleknila pred gonjo, ki se vrši na forumih lokalnih množičnih občil. Ne, udarila je nazaj. In udarila je na pravo mesto – udarila je po medijih, ki so postali nasprotje tistega, kar bi morali biti: namesto preverjenih informacij so postali orodje nekih sumljivih in v dokončno destrukcijo družbe usmerjenih politik.

Ta njena pogumna drža je že požela grožnje in javno blatenje. In najverjetneje se bodo grožnje in blatenje nadaljevali. Upajmo, da Dušica Balažek ne bo odnehala in da ji bo ob tem stal nasproti tudi novomeški župan in druge institucije.

Objavljeno v Aktualno, Komentar Oznake: , ,