Gostujoče pero – dr. Miha Japelj: Univerza Novo mesto: Prednosti, priložnosti, pomanjkljivosti, slabosti in bojazni

Fotografija Boštjan Pucelj

Želja številnih intelektualcev in gospodarstvenikov v Novem mestu in jugovzhodni regiji je, da čim prej zagotovimo vse pogoje za ustanovitev javne univerze, nove vrhunske univerzitetne izobraževalne ustanove, ki bi vzgajala in izobraževala mlade ljudi ter jih seznanjala z novimi dosežki znanosti, tehnologije, tehnike, visokih tehnologij in družboslovja. Študijski programi bi morali biti zasnovani na vseh za naš prostor že visoko uveljavljenjih smereh, kot so farmacevtika, kemija, biosinteza, avtomobilska industrija, strojništvo, informacijske in sistemske tehnologije, kakovost in odličnost v gospodarstvu, upravljanje z okoljem, ekologija in drugo. Prav na teh področjih dosega jugovzhodna regija v Sloveniji in razvitem svetu zelo vidne dosežke. Naša univerza v Novem mestu naj bi bila nekaj izjemnega, povsem specifična, drugačna od obstoječih velikih in gigantskih univerz, zaposlovala naj bi eminentne strokovnjake, ki bodo sposobni uresničevati smotrni razvoj tržno zanimivih novih in kompetitivnih projektov z novimi tržnimi nišami. V nadaljevanju bom skušal prikazati svoja osebna razmišljanja in stališča o nadaljnji usodi naše univerze. Po svoje sem priredil analizo SWOT o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih, ki naj bi vplivale na možno uresničitev naše osnovne želje. 

Naše prednosti so: 

  • vrhunska kulturna, razumniška in šolska preteklost naših velikih prednikov in njihov velik vpliv na naše generacije,
  • visoka raven in organiziranost celotnega gospodarstva na Dolenjskem in v Beli krajini, uspešna dejavnost GZDBK, dosledno in trajno uveljavljanje poslovne odličnosti in mojstrstva,
  • sodobni programi industrije in obrtne dejavnosti, kot so farmacevtska in kemijska industrija, avtomobilska industrija, strojna industrija, gradbeništvo, specifični proizvodi naše obrti, uspešna uporaba visokih tehnologij in procesov, odličnost v proizvodnji,
  • optimalni nabor in izraba sedanje zvrsti industrijskih dejavnosti, njihova izvirnost, in predkonkurenčnost v Sloveniji,
  • dokazano sposobni in priznani poslovni in proizvodni menedžerji,
  • uveljavitev našega gospodarstva v Evropi in svetu,
  • uveljavitev številnih načel in norm za uspešno gospodarstvo (GMP, GLP, drugi kriteriji kakovosti, patentno pravo, industrijska lastnina, ekološki standardi itd.),
  • odobrena lokacija in zasnova izgradnje Univerzitetnega kampusa,
  • vrhunski raziskovalci, znanstveniki, profesorji, inženirji, strokovnjaki, ki so doma iz te regije, delujejo pri nas, drugje v Sloveniji in v tujini,
  • številne in dobro organizirane srednje šole,
  • uspešno delovanje višjih in visokih šol, ustanovitev prve državne fakultete.

Naše slabosti so lahko: 

  • prešibko sodelovanje URS in VS,
  • premalo dejavna občinska politika in njeno pomanjkljivo sodelovanje z državno politiko (usmerjenega lobiranja sploh ni zaznati),
  • celotna politika naše države do kompleksnega razvoja naše jugovzhodne regije je mačehovska (z vključeno cestno problematiko),
  • zelo pomanjkljivo angažiranje poslancev in ministrov iz našega okolja za uveljavljanje univerzitetnega študija pri nas (z nekaterimi častnimi izjemami iz prejšnjega mandata in le nekaj iz sedanjega),
  • premalo odločno in dejavno sodelovanje dolenjskega gospodarstva z ustanovami, ki so odgovorne za razvoj visokega šolstva in univerze (tudi z občinsko in državno politiko),
  • slovenska politika ni sprejela večsrediščne vizije razvoja države,
  • odločna nasprotovanja večjih obstoječih slovenskih univerz novim univerzam, celo takšnim, ki uveljavljajo sodobnejše strategije razvoja in so bistveno bolj povezane z gospodarstvom,
  • klientelizem med politiko, obstoječimi velikimi univerzami in gospodarstvom ter skupen pritisk na male univerze.

Naše priložnosti pa so: 

  • organizacija najsodobnejših in specifičnih študijev na področjih visokih tehnologij, ki so značilne za naše lokalno gospodarstvo,
  • fleksibilnost in sprotno prilagajanje dejanskim potrebam in možnostim naših gospodarskih in obrtnih panog,
  • organizacija razvojnih in raziskovalnih enot za posamezne zvrsti specifičnih tehnologij, kot so t. i. high-tech farmacevtske in kemijske tehnologije, biotehnologija, nanotehnologija, strojništvo, avtomobilska industrija, informacijski inženiring, ekologija, novi pristopi v energetiki itd.,
  • ustvarjanje realnih pogojev za nove zaposlitve na propulzivnih področjih, privabljanje ustvarjalnih mladih ljudi in študentov v Novo mesto,
  • načrtno spreminjanje številnih družbenih dejavnosti v Novem mestu, dvig kulturne in izobrazbene ravni občanov in pomlajevanje mesta z mladimi študenti z drugih koncev Slovenije in Evrope,
  • izgradnja univerzitetnega kampusa, ki se lahko vidno uveljavi v celotnem prostoru,
  • odličen geografski, državni in mednarodno politični položaj, ki ga ima Novo mesto,
  • postati moramo izvirni, neodvisni, drugačni in samostojni.
Kakšne so (lahko) naše bojazni:

 

  • preslaba organizacija vseh potrebnih dejavnosti v našem prostoru pri uresničevanju želja,
  • ali bomo lahko za najbolj pomembne projekte dobili primerne in sposobne menedžerje,
  • ali bomo (končno) sposobni stopiti skupaj in se zavzemati za iste cilje,
  • prevelik odpor v Sloveniji do oblikovanja novih univerz,
  • možna negativna mnenja in stališča svetov in komisij, ki bodo reševali nove predloge za nove in zanimive fakultete,
  • podcenjevalen odnos središč odločanja do propulzivnih zamisli in predlogov,
  • možna (realna) načelna nasprotovanja v naših sredinah, možna osebna nasprotovanja, nekoordinativnost posameznikov in njihova usklajevanja,
  • skladen razvoj slovenskih regij bi lahko spet postal problematičen in za našo politiko še vedno neizvedljiv.

 

Zaključek

 

Posebej bi rad poudaril, da bomo uspešni le, če bomo prav vsi delovali med seboj usklajeno, da ne bomo podvajali naših dejavnosti. Obstoječim in že registriranim ustanovam je treba zagotoviti optimalne pristojnosti, ki bodo ustrezale naši premišljeni in novi, dogovorjeni strategiji razvoja prihodnje univerze v Novem mestu. Z uresničitvijo naših programov visokošolskega in univerzitetnega študija bo Novo mesto in naše širše okolje zaživelo v drugačnem, bolj spodbudnem utripu, k nam bodo prihajale nove generacije študentov. Z novo univerzo bomo pridobili nova znanja, vrhunske tehnologije in nove strokovnjake. K nam bodo prišli mladost, novi izzivi, nova pričakovanja, nova upanja in nove generacije sposobnih mladih ljudi. Na osnovi vsega naštetega in vseh pokazateljev izkažimo naš skupni cilj in pogum, sprejmimo našo skupno zavezo in ustanovimo državno univerzo v Novem mestu! 

MIHA JAPELJ 

Pripis uredništva: Prof. dr. Miha Japelj je predsednik društva Dolenjska akademska pobuda. Gre za drugi del prispevka, ki je bil prvotno objavljen v zborniku zborniku Novo mesto – možnosti in priložnosti, ki ga je izdalo Društvo Novo mesto in uredila Joža Miklič. Prvi del je objavljen tukaj.

Objavljeno v Aktualno, Komentar