Povolilni komentar Marijana Dovića: Plavanje v krogu

Opazujte, kakšne kupčije bodo nekdanji Protimuhiči sklepali z Muhiči. Opazujte, kdo bo zasedel dobro plačana delovna in druga mesta v občinsko obvladanih podjetjih; tj. kako se bo nadaljevala že desetletna praksa gnilih političnih kadrovskih kupčij. Opazujte, kdo od tistih pred volitvami najbolj glasnih bo utihnil kot jagenjček v znamenitem filmu. Opazujte, kateri mediji, novi in stari, kateri mesečniki in kanali, naši in vaši, bodo kritično gledali pod prste novi garnituri, in kateri ji bodo klavrno pokadili.

Kadar plavam v krogu, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil tiste šale, ki se začenja z retoričnim vprašanjem, zakaj Podgorc plava v krogu. Odgovor se seveda glasi, zato ker se je učil plavati v vodnjaku. Morda se utegnete vprašati, zakaj neki naj bi jaz plaval v krogu. Odgovor je v tem primeru prozaičen: predvsem zato ker tod okoli plavati naravnost nimam kje; občasno pa hodim v Šmarješke toplice in se skušam – izogibajoč se zdraviliškim gostom – kolikor toliko normalno naplavati v tamkajšnjem okroglem bazenu (kjer je običajno še najmanjša gneča).

Seveda te kolumne ne pišem zato, da bi pogreval stare napol smešne šale ali da bi promoviral športno plavanje; njen namen je resnejši, ton pa še zdaleč ne razigran. Plavanje v krogu omenjam le zato, ker sem se po zadnjih lokalnih volitvah bridko zavedel, da je ravno to tisto, kar čaka našo mestno občino v prihodnjih letih. In sicer ne le metaforično, temveč tudi čisto zares – kajti tako kot pred leti upravičeno nismo verjeli širokoustenju Kovačiča, da bo do konca mandata »pripeljal« avtocesto, po dosedanjih izkušnjah niti največji naivci ne morejo verjeti Muhiču, da bo na primer zgradil športni bazen v Novem mestu – pa če to obljublja ali ne. Napovedano »nadaljevanje začetega«, če zaupamo primerjavam z uspešnimi občinami, ki so jih v predvolilni tekmi lansirali Muhičevi nasprotniki, bo torej med drugim prineslo še en mandat slabega črpanja potencialnih državnih in evropskih virov, še en mandat kadrovskih kravjih kupčij in nepreglednih manipuliranj z občinsko lastnino, še en mandat z minimalno nizko, skoraj norčebrivsko uresničitvijo predvolilnih obljub – in seveda, še en mandat s povsem ignorantskim odnosom do urejanja mesta.

Ne boste verjeli, ampak zame je bila ravno zadnja točka nekakšna pika na i, točka prelitja, ki me je vznejevoljila do tolikšne mere, da sem se izneveril svojemu lastnemu sklepu izpred mnogih let, namreč da se v lokalno politiko ne bom nikoli vtikal. Bralcem moram pojasniti, da zdaj ni več tako, izgubil sem politično nedolžnost, saj sem kar dvakrat »interveniral« v zadnje volitve in se torej priglašam k povolilni besedi kot pristranski, opredeljeni komentator. S prvo intervencijo – kolumno z naslovom Fiasko v prejšnjem Parku – sem se najprej menda pridružil medijski zaroti zoper Muhiča (v resnici sprva sploh nisem vedel, da zarotniška mreža »Protimuhičev« obstaja in v podzemlju rovari proti dobrim gospodarjem prejšnjega mandata, kot so omenjeno reč interpretirali oni). V kolumni sem dosežke pri urejanju mesta prejšnje garniture primerjal z dosežki sočasnega urejanja Ljubljane – od tod naslov, ki drugačen sploh biti ne more. Ravno jeza, ki me je navdajala ob omenjeni klavrni bilanci, ob sramotnem fiasku dosedanje garniture, in malodušje ob večletni popolni ignoranci pobud za ureditev poti ob Krki sta me nagnila k odločnejšemu aktu, k podpori Gregorju Macedoniju in kandidaturi na njegovi listi.

Tu ne morem razlagati, zakaj je Macedoni edini kandidat daleč naokoli, za katerega sem bil pripravljen storiti kaj takšnega; kdor je pozorno spremljal vsaj eno soočenje, bo to razumel. Raje si bom dovolil nekaj povolilnih komentarjev – resda sicer kot politični poraženec, ki pa ima vendarle prednost v tem, da ni odvisen od kakršnih koli stolčkov ali poslov, povezanih z občino. Ker me torej roka županova »ne doseže« (najsibo tudi daljša od Muhičeve), mi je na neki način res vseeno, kaj si določena garnitura o meni misli, in si lahko privoščim izreči tisto, česar si nekdo, ki je na kakršen koli način »vpleten«, ne bo želel ali upal.

Strnil bom torej svoje opazke v nekaj preprostih točk.

  • V predvolilnih soočenjih se je vzpostavila močna fronta proti Muhiču, ki je s številkami prepričljivo dokazovala nesposobnost dosedanje garniture.
  • Še nikoli doslej se na občinskih volitvah ni ponujalo toliko dobrih alternativnih kandidatov.
  • Na soočenjih in že prej v Parku, ki je edini kritično in dosledno spremljal celoten mandat, se je jasno pokazalo, da dosedanja lokalna oblast ni sposobna uspešno uresničiti lastnih predvolilnih zavez.
  • Kandidat Muhič na soočenjih na očitke sploh ni reagiral (!), deloval je odsotno in ni odgovarjal na ostre kritike.
  • Vtis je bil, da bi za vsakega vsaj nekoliko izobraženega volivca ti argumenti morali zadoščati – toda ta vtis je bil povsem zgrešen.

Ta komaj verjetni fenomen seveda kliče k razčlenjevanju in pojasnjevanju. A to kost bom prepustil analitikom in za konec navrgel le še nekaj zlonamernih navodil za opazovanje.

  • Opazujte, kakšne kupčije bodo nekdanji Protimuhiči sklepali z Muhiči.
  • Opazujte, kdo bo zasedel dobro plačana delovna in druga mesta v občinsko obvladanih podjetjih; tj. kako se bo nadaljevala že desetletna praksa gnilih političnih kadrovskih kupčij.
  • Opazujte, kdo od tistih pred volitvami najbolj glasnih bo utihnil kot jagenjček v znamenitem filmu.
  • Opazujte, koga vse bo roka vladajoče klike skušala kaznovati za nepokorščino.
  • Opazujte, kateri mediji, novi in stari, kateri mesečniki in kanali, naši in vaši, bodo kritično gledali pod prste novi garnituri, in kateri ji bodo klavrno pokadili.
  • Opazujte, kako z novo staro garnituro Novo mesto v štirih letih ne bo doživelo bistvenega napredka.
  • Opazujte, kako na področju urejanja mesta ne boste videli presežka, če boste sploh kaj videli.

Mandata, ki je pred nami, se ne morem veseliti. Dobra novica je kvečjemu to, da je lokalna politika, gledano nekoliko širše, pravzaprav minorna zadeva.

Objavljeno v Aktualno, Komentar