Nasprotni interesi pri umeščanju trgovskega centra v Veliki Bučni vasi: Hofer ali prebivalci Tržiške ulice?

Trgovsko podjetje Hofer namerava v Novem mestu zgraditi dve trgovini. Če je umeščanje trgovine v Žabji vasi potekalo brez težav, pa je načrtovanje v Veliki Bučni vasi sporno vsaj iz dveh vidikov. Najprej je ponesrečen izbor mesta na še ne pozidani parceli med Tržiško ulico, ulico Velika Bučna vas in Andrijaničevo cesto. Hofer namreč želi graditi na njivi, ki je nepozidan otok sredi manjše stanovanjske soseske. Po mojem mnenju bi morali sporni prostor nameniti stanovanjski gradnji in tako funkcionalno poenotiti ta predel Velike Bučne vasi. Je pa res, da je namera Hoferja povsem legitimna, saj izgradnjo objekta za trgovino in oskrbne dejavnosti na tej parceli predvideva Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto iz lanskega decembra. Res je tudi, da v postopku sprejemanja omenjenega temeljnega prostorskega načrta naše občine ni bilo pripomb na predvideno rabo parcele ne od prizadetih okoličanov ne od druge zainteresirane strokovne in širše javnosti.

Ponesrečena izbira lokacije

Pa vendar obstaja občutek, da smo v našem mestu priča še enemu v vrsti ponesrečenih prostorskih načrtovanj. Poseganje v urbano tkivo mesta ali posameznega mestnega predela mora temeljiti tako na izdelani morfološki analizi prostora kot na načrtovanju dolgoročnih urbanih procesov v tem prostoru. Če se poglobimo v morfološke značilnosti Velike Bučne vasi, lahko ugotovimo, da gre v osnovi za gručasto vaško naselje, ki je bilo pozidano na terasi ob levem bregu Bršljinskega potoka. Vas, ki se je po ustnem izročilu nekdaj imenovala Tržič, se vse do nedavna ni bistveno spreminjala, saj je ohranila prostorsko organizacijo, ki je prepoznavna že v Franciscejskem katastru iz leta 1825. Opisa vasi v Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 in v Krajevnem leksikonu Slovenije iz 1971 nas seznanjata, da se ljudje preživljajo s kmetovanjem, vinogradništvom in delom v Novem mestu, večinoma pri železnici. Večje spremembe je v povojnem obdobju doživljala sosednja Mala Bučna vas, od katere danes ni ostalo ničesar. Niti ime. Plačala je davek širitve Novega mesta proti severu, saj sta na spremembe v prostoru vplivali tako bližnja železnica kot severozahodna cestna vpadnica. Vas se je postopoma v celoti urbanizirala. Ob železnici so zgradili skladišča trgovskih podjetij (danes trgovski center BTC), ob cesti poslovne objekte Cestnega podjetja Novo mesto, kasnejšega CGP, podjetja Kovinar in garaže prevoznega podjetja Gorjanci, v zaledju pa je zraslo novo naselje stanovanjskih hiš. Ali enaka usoda čaka tudi Veliko Bučno vas? Enaka ravno ne, če bo boljša, pa bo pokazal čas.

Velika Bučna vas obsojena na počasno umiranje?

Občinski prostorski načrt narekuje izdelavo večfaznih podrobnejših občinskih prostorskih načrtov za staro vaško jedro Velike Bučne vasi in za novi urbani predel, ki naj bi zrasel na bližnjih travniških površinah. Tu je predvidena izgradnja stanovanjskih objektov in objektov za potrebe centralnih dejavnosti, kot so cerkev, trgovina in storitve za potrebe pokrivanja potreb soseske, pri čemer je treba poslovno ali poslovno-stanovanjske objekte urejati predvsem na območju ob severni obvoznici in Ljubljanski cesti, da se tako ustrezno oblikujejo tudi obcestne fasade. Vsekakor pravilno razmišljanje prostorskih načrtovalcev, ki želijo vse bolj propadajočo nekdanjo obmestno vas z načrtovano reurbanizacijo vključiti v urbano celoto mesta. Vprašanje je le, kdo bo naročnik in plačnik omenjenih občinskih podrobnejših prostorskih načrtov, saj v prenovo omenjenega mestnega predela zaradi narave predpisanih vsebin zelo verjetno ne bodo vključeni predstavniki kapitala. Logično bi bilo, da bo to storila Mestna občina Novo mesto, kar pa dvomim in se zato bojim, da bo nekdanje vaško središče Velike Bučne vasi še dolgo časa zapisano počasnemu umiranju. Očitno pa ni bilo Mestni občini Novo mesto težko dobiti plačnika za izdelavo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu, ki je bil predmet prve obravnave občinskega sveta na julijski seji, saj predlagane spremembe in dopolnitve odloka financira podjetje Kranjska investicijska družba, d. o. o., ki v imenu trgovskega podjetja Hofer vodi vse dejavnosti v zvezi z izgradnjo nove trgovine na omenjeni lokaciji.

Nasprotje interesov med krajani in Hoferjem

Na tej točki pa smo priča očitnemu nasprotju interesov med krajani Tržiške ulice in trgovskim podjetjem Hofer. Glavni vzrok za pristop k spremembam in dopolnitvam omenjenega odloka je nova prometna ureditev v krožnem križišču ter v območju Ljubljanske in Andrijaničeve ceste. Kot je mogoče razbrati iz osnutka odloka, so bili za rekonstrukcijo predvideni preboj čez vzpetino Tržič, zaprtje Tržiške ulice in njena navezava na novo prečno cesto severno od omenjenega stanovanjskega naselja, to pa bi povezali z rekonstruirano Ljubljansko cesto. Krožno križišče v Veliki Bučni vasi je bilo zgrajeno že v sklopu projekta izgradnje severne obvoznice Novega mesta (Andrijaničeva in Mirnopeška cesta). Težava je nastopila, ko je podjetje Hofer ugotovilo, da predvidena lokacija nove trgovine ne omogoča izgradnje povsem ustreznih cestnih priključkov na Andrijaničevo cesto in krožno križišče. To je tudi razlog, da so naročili idejno tehnično zasnovo preveritve priključevanj na državno prometno omrežje v obravnavanem območju. Študijo z naslovom Prometna študija prometne navezave TC Hofer na Andrijaničevo cesto in Tržiško ulico v Novem mestu je izdelal Lineal, d. o. o, oktobra 2008. Ugotovili so, da bodo ob upoštevanju sedanjih prometnih obremenitev ter 3-odstotni povprečni letni rasti prometa ob koncu načrtovane dobe leta 2029 kapacitetni parametri v krožnem križišču presegli mejno vrednost, zato bo treba krožno križišče rekonstruirati s priključki v glavnih smereh. Zanimivo pa je, da je Mestna občina Novo mesto v tem času tudi naročila izdelavo prometne študije Novega mesta z navezavo na variantne poteke 3. razvojne osi v območju mesta Novo mesto (Omega consult, junij 2008), ki je pokazala, da se bo prometni pomen severne obvoznice še povečeval, s tem pa se bo povečeval tudi promet v krožnem križišču Bučna vas. Sledi logično vprašanje, zakaj sta bili skoraj sočasno potrebni dve prometni študiji oziroma zakaj ni zadostovala že študija, ki je bila izdelana po naročilu Mestne občine Novo mesto. Kakor koli že, Direkcija RS za ceste je prometno študijo, ki je bila izdelana po naročilu Kranjske investicijske družbe, sprejela in podala pobudo Mestni občini Novo mesto, da začne s postopkom sprememb in dopolnitev omenjenega občinskega prostorskega akta. Ta predvideva priključevanje novega trgovskega centra v dveh fazah: pred in po rekonstrukciji Ljubljanske ceste. V prvi fazi bo dvosmerna cesta, ki vodi iz krožnega križišča v Tržiško ulico, služila tudi kot uvozna cesta za novi trgovski center, sočasno pa bodo zgradili tudi uvoz na parkirni prostor nove trgovine iz Andrijaničeve ceste, pri čemer izgradnja zavijalnega pasu iz smeri krožnega križišča, ki bi zahtevala ustrezno razširitev ceste v tem delu, v osnutku odloka ni predvidena. V drugi fazi pa bodo po rekonstrukciji Ljubljanske ceste uvoz za novi trgovski center ohranili, zaprli ga bodo le za Tržiško ulico, ki se bo poslej na Ljubljansko cesto navezovala severno od naselja. Po drugi strani pa iz dokumenta ni razvidno, kdaj bodo zaradi v študiji ugotovljenih novih prometnih obremenitev rekonstruirali krožno križišče.

Pismo prebivalcev Tržiške ulice

Prebivalci Tržiške ulice so v pismu Mestni občini Novo mesto 12. julija 2010 posebej opozorili, da so se z izgradnjo severne obvoznice in krožišča pogoji bivanja v njihovi ulici bistveno poslabšali, saj jih bremenita tako hrup kot smrad. V dopisu so postavili zahteve, in sicer da protihrupna ograja ostane v istem obsegu, kot je sedaj, in da se po rekonstrukciji še preostalega dela Ljubljanske ceste protihrupno zapre tudi uvoz na Tržiško ulico. Posebej so opozorili na dejstvo, da bo ob morebitnem predvidenem uvozu v trgovski center iz krožnega križišča zelo vprašljiva varnost pešcev in otrok na poti v šolo. Pojasnili so, da imajo velike težave pri vključevanju iz ulice v krožno križišče in obratno, saj je pritisk vozil iz Andrijaničeve ceste tako agresiven, da so vedno na meji prometne nesreče. V pismu predlagajo, da se zaradi prometne varnosti in da se izognejo še dodatnemu poslabšanju bivalnih razmer sporni uvoz v Tržiško ulico takoj po rekonstrukciji Ljubljanske ceste v celoti zapre, za potrebe novega trgovskega centra pa se zgradi levi zavijalni pas iz smeri krožnega križišča na Andrijaničevi cesti. K njihovim ugotovitvam bi dodal le, da se jim bodo bivalne razmere prav gotovo še dodatno poslabšale po rekonstrukciji Ljubljanske ceste, ki bo po novem potekala tik ob njihovi ulici, in po razširitvi krožnega križišča. Zavedati pa se tudi morajo, da se bo zaradi vsega naštetega precej zmanjšala tudi ekonomska vrednost njihovih hiš. Sredi letošnjega meseca septembra je glede tega Krajevna skupnost Bučna vas sklicala sestanek s predstavniki Mestne občine Novo mesto, vendar nanj niso povabili prizadetih prebivalcev Tržiške ulice in, koliko mi je znano, jih tudi niso seznanili s sklepi sestanka.

Nauk zgodbe: V ospredje čedalje bolj prihaja agresivni tržno naravnani kapitalski interes

In kaj je nauk te zgodbe? Že v prejšnji številki (Tomaž Golob, Mesto v senci nebotičnikov, Park, št. 8, letnik 13, junij–julij 2010, str. 13–14) sem pisal o spremenjeni praksi prostorskega načrtovanja, ko nekdanje družbeno načrtovanje z javnimi sredstvi vse bolj zamenjuje na eni strani fleksibilen, na drugi pa odprt, obenem pa tudi naporen in zamuden sistem občutljivega družbenega dogovarjanja, ki na eni strani zmanjšuje neposredno vlogo in vpliv države kot tudi lokalne skupnosti, na drugi pa v ospredje potiska tržni, agresivno naravnan kapitalski interes. V praksi se v fazi prostorskega načrtovanja, kar dokazuje tudi ta članek, to najbolj odraža v dejstvu, da pri načrtovanju novih posegih v mestno substanco ni več obče veljavnih pravil, temveč je (bo) treba za vsako lokacijo posebej tehtati argumente za in proti in ob tem jasno ločevati javni interes od kapitalskega. Nova prostorska praksa nam torej narekuje, da moramo biti čuječi in nadvse kritični do dogajanj v našem mestu. Žal smo vse bolj primorani, da se moramo za zaščito naših pravic, če ne drugega, vsaj pravice po ohranitvi oziroma izboljšanju naših bivalnih razmer, organizirati v razne civilne iniciative in združenja. Res je, da je imelo Ministrstvo za okolje in prostor nadzorno vlogo v fazi priprave občinskega prostorskega načrta, in dokler ta ni zadostil državni prostorski politiki, soglasja ministrstva pač ni bilo. Od tu naprej, zlasti pri izdelavi podrobnejših občinskih prostorskih načrtov, pa ima Mestna občina Novo mesto večjo moč. In če občinski prostorski načrt za določen mestni prostor zahteva izdelavo občinskega podrobnejšega prostorskega načrta, naša lokalna skupnost po navadi izstavi račun za izdelavo omenjenega prostorskega akta stranki, ki v prostoru izkazuje svoje poslovne interese. In če nekdo plača, seveda tudi želi, da se upoštevajo njegove želje in potrebe. In tako smo priča povsem izkrivljeni praksi, ko Mestna občina Novo mesto servilno nastopa do investitorjev in je prav nič ne moti, da so zaradi tega prizadeti prebivalci določenega mestnega predela in da je njihovo ravnanje ne le kratkovidno, temveč tudi v nasprotju z javnim interesom. Če povzamem: ni sporen novi trgovski center Hofer, je pa sporna njegova umestitev v prostor, ki zahteva ponesrečene prometne rešitve, zaradi katerih bo kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev še dodatno prizadeta.

Viri in literatura:

• Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937.
• Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana 1971.
• Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/2009).
• Odlik o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu – glavne ceste GII-105 (Uradni list RS, št. 68/2007).
• Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu – regionalne ceste R3 651 – gradivo za 1. obravnavo dopolnjenega osnutka odloka na občinskem svetu Mestne občine Novo mesto.
• Pismo prebivalcev Tržiške ulice Mestni občini Novo mesto 12. julija 2010.