Komentar 2. kroga županskih volitev: Pričakovana zmaga starih sil

Po neki zdravi logiki bi moral biti izid med Muhičem in Kekcem tesnejši. V prvem krogu smo imeli štiri kandidate, ki so vsak na svoj način izrekali kritiko aktualnega župana, tako da bi pričakovali, da bi se ti volilci zgrnili na stran Bojana Kekca, ki je bil pač edini preostali kandidat alternative. Prav tako so tudi predvolilne ankete kazale na to, da si večina občank in občanov želi spremembe na čelu občine. A vendar je v zadnjih štirinajstih dneh postajalo čedalje bolj jasno, da bi bila zmaga Kekca ali pa celo tesnejši rezultat veliko presenečenje.

V prvi vrsti je šlo za zelo dobro in zelo aktivno kampanjo Zveze za Dolenjsko in Slovenske ljudske stranke. Volilno tekmo so zastavili dokaj dinamično in na več nivojih (z iskanjem političnih podpor, z izjemnim terenskim delom in tudi z učinkovito medijsko in oglaševalsko kampanjo), pri čemer so tempo dvigovali iz dneva v dan in vse do zadnjega dne niso popuščali niti za trenutek. Hkrati jim je uspevala nevtralizacija tekmecev in promocija osnovnega sporočila, ki so ga želeli predati volilcem.

Alojzij Muhič je svoje javne nastope izpeljal tako rekoč perfektno. V zadnjem mesecu – še posebej v prvem krogu – je bil namreč izpostavljen silovitemu pritisku, tako s strani konkurentov kot s strani kritične javnosti. Pa vendar ni niti v enem trnutku pokazal slabosti. Ves čas je ohranjal odločno in hkrati do tekmecev neagresivno držo in tako rekoč ni bilo napada, ki bi ga kakor koli spravil v zadrego. Niti za trenutek ni podlegel temu, da bi se sam na negativen način ukvarjal s tekmeci, ves čas je ostajal v svoji zgodbi, zavedajoč se, da je v prednosti. Tisti malo bolj umazan del posla so opravili ljudje iz ozadja njegovega volilnega štaba.

Po drugi strani bi v zadnjih štirinajstih dneh moral volilni štab Bojana Kekca vendarle precej bolj “stopiti na plin”. Nasproti so imeli izredno agresivnega nasprotnika, ki ni ničesar prepuščal naključju in ki je vresnici uporabil vsa sredstva – nekatera so bila tudi onstran meja dobrega  okusa, na primer prevara s športno listo, zelo sporen izpad direktorja občinske uprave v zadnjem tednu kampanje, izkoriščanje delavcev občinske uprave v predvolilne namene z izdajo “Županovega glasila”. Kekčev tabor pa je – namesto da bi kot tista stran, ki je v zaostanku, v drugem krogu tako rekoč eksplodiral – nadaljeval s tempom, ki ga je začrtal letos spomladi in ki ga je počasi pripeljal v drugi krog, nikakor pa ni bil dovolj za to, da bi nadoknadil relativno visok zaostanek prvega kroga.

Kekec bi moral po tem, ko ni imel več ob sebi ne Macedonija ne Kramar Zupanove, ki sta skušala razgaljati Muhičeve pomanjkljivosti, enostavno bolj agresivno dokazovati tako napake predhodnega mandata kot svoje prednosti pred tekmecem. Ostal je na čistini in enostavno bi moral najti pot, da bi prepričal neodločne ali razočarane volilce, da je potrebno iti še enkrat na volišča in da tudi on lahko predstavlja tisto, za kar sta se zavzemala MKZ in Macedoni. Namesto tega je do konca vztrajal v zadržani gentelmentski in pozitivni drži, ki enostavno ni mogla prinesti preboja, ob tem pa ni dvigoval tempa niti na terenu niti v samopromociji.

Naslednji, morda še pomembnejši razlog je v tem, da je Kekec kandidat stranke, ki izjemno polarizira volilno telo. SDS ima zelo zveste privržence, ki jih poleg tega nikakor ni malo in se najverjetnje bližajo tretjini volilnega telesa. A ima po drugi strani – ker ima na čelu konfliktnega Janeza Janšo – tudi izjemno zagrizene nasprotnike, ki nikoli in pod nobenim pogojem ne bi podprli kogar koli, ki prihaja z liste te stranke. „Grem na volitve in bom volil Muhiča, ker nočem, da bi Novemu mestu vladal SDS,“ mi je reklo kar nekaj znancev, ki sicer nikakor niso strankarsko kakor koli angažirani, jih pa delovanje Janše in nekaterih liderjev SDS na državnem nivoju izjemno moti. No, še več takih je iz podobnih razlogov ostalo doma. Ali se bo SDS iz novomeške zgodbe karkoli naučil, bomo še videli.

K temu razmisleku v glavi levega volilca nikakor niso pripomogli odzivi levih strank. SD je prestopil na stran Muhiča. LDS je povsem relativiziral razlike med kandidatoma, največja Muhičeva kritičarka Milena Kramar Zupan pa je skoraj povsem poniknila iz prizorišča. Vse to najverjetneje ni prineslo dodatnih glasov Muhiču, je pa škodilo Kekcu in ga osamilo na desnem polu. Vse to je seveda pripomoglo k utrjevanju (v glavnem napačnega) predsodka, da strankarska opredeljenost župana vpliva na življenje ljudi v njegovi občini. V resnici za razliko od državne ravni župani nimajo nikakršnih vzvodov, prek katerih bi lahko sprejemali kakršne koli ideološke odločitve. Gre v največji meri za nekakšnega menedžerja, ki upravlja z občinskim denarjem in z drugimi viri, ki jih ima občina.

Volilna udeležba vsaj po odstotku glasov niti ni tako zelo slaba, kot se morebiti zdi na prvi pogled. Zelo podobna je bila namreč tudi pred štirimi leti. Je pa vprašanje, kakšna je bila struktura volilcev, ki so prišli na volišča. Podrobnejše analize sicer še sledijo, ko bomo pridobili podatke, vendar je jasno, da so mestni volilci ostali doma, in to veliko bolj izrazito kot pred štirimi leti. Prav tako je najverjetneje ostal na domovih dobršen del mlajših volilcev. Glede na to, da je Kekec vendarle politik mlajše generacije, mu tovrstna struktura tistih, ki so šli na volitve, nikakor ni bila v prid.

V manjši meri je izid volitev tudi poraz lokalnih in nacionalnih medijev. Nikakor seveda ni moč trditi, da v štirih letih ni bilo storjeno nič. Pa vendar bi vsakdo, ki bi se resneje poglobil v ta mandat (in poglobljeno spremljanje je naloga medijev), ugotovil, da je šlo za zelo ponesrečeno vodenje občinske politike. In tukaj je večina medijev povsem pogrnila. Morda niti ne toliko v sami volilni kampanji kot skozi celoten pretekli mandat. Nacionalni mediji se ukvarjajo izključno z Ljubljano, včasih še s Koprom, zelo redko pa že z Mariborom ali Celjem, skoraj nikoli pa z ostalimi mestnimi občinami. Lokalni mediji, po drugi strani, zaradi različnih razlogov tudi ne uspejo na dovolj profesionalen način spremljati lokalne politike. Zakaj pa so denimo Stožice pomembnejše od novomeških športnih dvoran? Zakaj je obnova ljubljanske tržnice pomembnejša od obnove novomeškega mestnega jedra? Pa vendar o Ljubljani poročajo zelo temeljito vsi mediji, o njih je RTV imela kar nekaj Odmevov, medtem ko novomeške zgodbe preprosto ostanejo nepokrite. Zato se ljudje na volitvah bolj ali manj odločajo na intuiteven način oziroma so še veliko bolj kot sicer podvrženi vplivu strategij posameznih volilnih štabov.

Vendar so vsi ti argumenti vendarle v glavnem podcenjevanje volilcev. Rek, da imajo volilci vedno prav, je namreč potrebno vzeti dobesedno. Očitno stran alternative preporosto ni uspela „sestaviti“ kandidata, ki bi bil prepričljivejši od Alojzija Muhiča.

Kateri koli kandidat SDS vsaj v tem trenutku očitno ne more preseči meje petdeset odstotkov, že zaradi prtljage svoje stranke. Zato je potrebno vzroke za zmago Muhiča iskati v dogajanju pred prvim krogom, ko sta izpadla dva t.im “urbana” kandidata. Odločilno napako so naredili v krogih, ki so skupaj iskali alternativo Muhiču (se pravi LDS, SD, DeSUS, Julije, Zares, Lista za Dolenjsko). Del tega kroga vključno z Mileno Kramar Zupan je pristal na strankarske kompromise, ki so po eni strani zelo hitro kompromitirali M. K. Zupan in po drugi strani onemogočili pravočasno kandidaturo Gregorja Macedonija. Macedoni bi namreč s svojo dinamično, inovativno in neobremenjeno držo prav gotovo poleg desnih volilcev uspel na volišča pripeljati tudi volilce levice in na ta način veliko lažje od Kekca nadoknadti razliko za Muhičem.

Kakor koli že. Pred nami bo še en zanimiv mandat, ki ga bomo tako kot dosedaj (poglobljeno in kritično) spremljali tudi pri Parku. Ne glede na zgoraj zapisano je namreč rezultat včerajšnjih volitev izjemno dobra novica za Novo mesto. Če bi zmagal Kekec, bi Novo mesto po njegovih predvolilnih obljubah v prihodnjih štirih letih pridobilo le za osemdeset milijonov evrov vrednih investicij. Ker je zmagal Muhič, se lahko nadejamo, da bo teh projektov, kot so napovedali v štabu aktualnega župana kar za 173 milijonov evrov. Na prihodnja štiri leta lahko torej gledamo z optimizmom.

Objavljeno v Aktualno, Komentar, Volitve-2010