Tjaša Prošek, Nejc Smodiš in Sebastjan Šeremet: Ne gremo ven

"Narodni dom je simbolnega pomena. Zgrajen od ljudi in za ljudi. Dogodek ob polaganju temeljnega kamna je pomenil v tistem času več kot tabori. To marsikaj sporoča. Kaj pomeni nam? Od ljudi nastal, v zgodovino zbledel! Z alternativo vstal, z njo upanje začel. Upanje, torej. Pa tudi priložnost. Priložnost za vse, ki želijo ustvarjati in se izražati mogoče tudi na drugačen, svojstven način. " Sebastjan Šeremet, Nejc Smodiš, Tjaša Prošek. Fotografija Boštjan Pucelj

Narodni dom je simbolnega pomena. Zgrajen od ljudi in za ljudi. Dogodek ob polaganju temeljnega kamna je pomenil v tistem času več kot tabori. To marsikaj sporoča. Kaj pomeni nam? Od ljudi nastal, v zgodovino zbledel! Z alternativo vstal, z njo upanje začel. Upanje, torej. Pa tudi priložnost. Priložnost za vse, ki želijo ustvarjati in se izražati mogoče tudi na drugačen, svojstven način.

6. junija pred 137-imi leti so na mestu, kjer stoji današnji Narodni dom, kasneje preimenovan v Sokolski dom, postavili temeljni kamen za gradnjo prvega narodnega doma na Slovenskem. Gradnjo je spodbudila stiska Narodne čitalnice, ki je nujno potrebovala prostore za delovanje. Leta 1925 je Narodni dom prevzelo Sokolsko društvo. Častitljiva zgradba v središču Novega mesta pa na očeh javnosti že dlje časa vztrajno propada. Potrebna bi bila celostna obnova. Zakaj do tega še ni prišlo in kakšne namene ima MO Novo mesto kot lastnica zgradbe, tudi ni jasno. Nekaj pa je gotovo; stavba Sokolskega oziroma Narodnega doma je počasi začela oživljati. Začelo se je že pred nekaj leti, ko so se v njo naselili prvi umetniki. Dandanes je v stavbi že precej živahno. O tem, kako je do tega prišlo in kaj se tam dogaja, so spregovorili trije pobudniki za oživitev propadajoče stavbe – Tjaša Prošek, Nejc Smodiš in Sebastjan Šeremet.(Intervju je bil posnet za tiskano izdajo Parka, maj 2010, op. uredništva)

Kdo vse trenutno deluje oz. je dejaven v Sokolskem domu?

V zgradbi delujejo slikarji in kiparji, najbolj dejavno pa je Društvo za kulturno osveščanje (DKO) ter Zavod BO! (Bogastvo so otroci), katerega direktorica je Tjaša Prošek. V zgradbi so oz. se bodo te dni nastanili Jaka Berger, Novomeščan, ki deluje v Mariboru, DJ Fabiani, Gibalno izobraževalni brlog (GIB), katerega vodja je Tea Grahek, ki se prav tako s svojo aktivnostjo že junija letos iz Maribora seli v Novo mesto. V prvem nadstropju ima atelje Nejc Smodiš. Potem sta tu še Društvo Mavrica in Marjan Maznik. V sklopu omenjenega društva delujejo predvsem starejši občani s slikarskimi delavnicami. Tu je tudi Borut Špraicer, ki se ukvarja z oblikovanjem dekorativne keramike. V tretjem nadstropju so slikar in kipar Igor Obradinovič ter restavrator starega pohištva Aleksander Čop in slikar Sebastjan Šeremet.

Zavod BO! je v teh okvirih nekaj posebnega, glede na to, da so vsi ostali bolj ali manj umetniško naravnani.

Zavod BO! je razdeljen na dva dela; prvi del je terapevtski, zajemal bo terapije za družine pred, med in po ločitvi, drugi del pa bo v sodelovanju z DKO ustvaril raznovrstne brezplačne delavnice za otroke (v navezavi z Društvom za kulturno osveščanje in Sokolskimi delavnicami): risarsko, kiparsko, lutkovno, gledališko, gibalno, eko, slikarsko in glasbeno. Pripravljamo pa tudi program za najstnike, ki se bodo prek delavnic spoznavali s spolno vzgojo. Dejavno bodo začele delovati že v mesecu juniju.

Kdo je trenutno upravitelj te stavbe oz. s kom se dogovarjate glede vzdrževanja stavbe, naselitve novih članov v prostore?

Z županom Muhičem se dogovarjamo glede rešitve upravljanja s stavbo. Vemo le to, da KC JT ni več upravitelj, sedaj pa naj bi to bila Zarja. Prepričani smo, da moramo končno narediti prvi korak k oživitvi razpadajočega Sokolskega doma. Organizacijo in obnovo stavbe smo v roke vzeli kar mi trije.

Kdo pa je vama z Nejcem odobril delovanje v Sokolskem domu?

To je bil Janez Pezelj, in sicer pred dobrimi štirimi leti. Videl je moje in Nejčeve slike in rekel: »Fantje, bodite notri. Ampak če boste delali neumnosti in bo prišla policija, nemudoma letite ven.« Ker ni bilo nobenih neumnosti, smo ostali v stavbi vse do danes. Vse je bil le ustni dogovor.

Torej imate upravljanje stavbe kar v svojih rokah?

Če se gremo neko birokracijo, ne bomo prišli nikamor. Birokracija je naredila to, kar je bilo narejenega do sedaj. Torej nič. Pustili so, da stavba propada. Ker so videli, da je treba samo vlagati, dobička pa ne bo nobenega, so umaknili roke. To seveda nikomur ne diši. Posebej ne tistim, ki imajo željo po dobičku, ne pa da bi najstarejši narodni dom na Slovenskem obnovili, da bi končno zaživel.

Kako pa kaže z obnovo? Gre verjetno bolj za neko zasilno vzdrževanje in sanacijo kot pa za celostno obnovo?

Da bomo sploh lahko začeli s kakršnimi koli prireditvami, dogodki, delavnicami, je bilo nujno storiti prvi korak pri obnovi. Najprej smo se lotili pritličja. Vsem vidna so vhodna vrata v Sokolski dom, ki smo jih prebarvali in prelakirali. Sčistili smo levji glavi, ki se sedaj zlato bleščita. Kar se tiče notranjosti, smo najprej uredili galerijo. Treba je bilo izravnati površine vseh sten ter zbrusiti in prelakirati parket. Na novo je postavljen tudi pult, ki bo služil pogostitvam ob prireditvah. Sledil je hodnik oz. prvi prostor ob vhodu v Sokolski dom, kjer bo stalna razstava o zgodovini Narodnega doma. Star in razpadajoč omet je bilo treba odstraniti, na novo zgladiti površino in jo prebarvati. Prebarvati pa je bilo treba tudi tla. To je šele začetek. Obnovo nadaljujemo s prvim nadstropjem in tako dalje. Res pa je, da temu, kar počnemo, težko pravimo obnova. Poskušali bomo prostore spraviti v stanje, da bomo v njih lahko ustvarjali. In da bodo kolikor toliko urejeni za obiskovalce. Dejavno bomo začeli z iskanjem večjih sponzorjev, donatorjev in pokroviteljev, da se bomo lahko lotili tudi večjih in zahtevnejših nalog, ki nas čakajo pri nadaljnji sanaciji.

Lahko poveste kaj več o omenjeni stalni razstavi?

Razstava je pravzaprav na petih plakatih predstavljena zgodovina Sokolskega doma, na katerih bodo zabeleženi vsi pomembni mejniki, ki se tičejo te stavbe. Odprta pa je od torka, 11. maja. Na ogled vabimo prav vse zainteresirane.

Kaj pomeni Sokolski dom vam, ki ste se odločili vanj vložiti kar nekaj energije, prostega časa in tudi finančnih sredstev?

Narodni dom je simbolnega pomena. Zgrajen od ljudi in za ljudi. Dogodek ob polaganju temeljnega kamna je pomenil v tistem času več kot tabori. To marsikaj sporoča. Kaj pomeni nam? Od ljudi nastal, v zgodovino zbledel! Z alternativo vstal, z njo upanje začel. Upanje, torej. Pa tudi priložnost. Priložnost za vse, ki želijo ustvarjati in se izražati mogoče tudi na drugačen, svojstven način.

Ste se po pomoč pri obnovi morda obrnili na Društvo Novo mesto ali pa na Zavod za varstvo kulturne dediščine?

Vse vabimo, da bi sodelovali in pomagali, siliti pa nočemo nobenega. Pred kratkim je bil v Sokolskem domu na ogledu predsednik Društva Novo mesto Mitja Simič. Mislimo pa, da dejanja povedo dovolj. Do danes se je o obnovi samo razpravljalo. In ker nikoli ni bilo dovolj denarja, tudi do obnove ni prišlo. Bile so le visokoleteče besede.

Kakšne odnose pa imate z MO Novo mesto, glede na to, da je lastnik zgradbe?

Od MO Novo mesto smo 14. januarja letos dobili zahtevo za izselitev uporabnikov in nelegalnih stanovalcev iz Narodnega doma, in sicer do 28. februarja 2010. Seveda smo se vsi skupaj uprli in odgovorili, da ne gremo.

Samo odgovorili ste »ne gremo ven« in stvar je bila rešena?

Pravzaprav ne. Srečali smo se z Ivanom Kuljajem in od takrat dalje z občino sodelujemo kar prek njega. Je naša vez z občino. Prišel je v Sokolski dom ter videl, da tu deluje alternativna kultura. Naša velika želja pa je, da bi dobili neki dokument, ki nam bi odobril najem stavbe za 99 let.

Kakšni so bili razlogi, navedeni za izselitev?

V bistvu sta bili zadevi dve. Najprej to, da naj bi bila zgradba za novo leto preveč osvetljena, kar niti približno ne drži in je tudi popolnoma banalen razlog. Druga zapisana stvar pa je bila, da je zgradba, menda na podlagi nekih statičnih meritev, nevarna. Varna naj bi bila le pritličje ter 1. nadstropje, drugo ter podstrešje pa ne.

Kaj pa vi menite o (ne)varnosti stavbe?

Po našem mnenju je stavba, ne samo v pritličju in prvem nadstropju, ampak tudi drugje, popolnoma varna. Ker pa naše mnenje ne šteje dosti, smo zanj prosili tudi strokovnjake. Zaradi varnosti imamo urejen tudi požarni red.

Za varnost ste poskrbeli tudi z ležečim policistom, ki je nameščen na vozišču malo više od vhoda v Sokolski dom.

Na MO Novo mesto smo dali vlogo za odobritev ležečih policistov, ker je tu mimo stavbe gost promet, vhod v stavbo pa tik ob cesti. Očitno so nam vlogo odobrili, saj je stvar že na mestu. To bo upočasnilo hitrost vozil mimo Sokolskega doma in pripomoglo k večji varnosti vseh obiskovalcev ob vstopu in izstopu iz stavbe ter seveda nas, ki tu delujemo.

Kako po vašem mnenju na vaše ustvarjalno delo in na vse ostale dejavnosti okoli Sokolskega doma gledajo someščani?

V štirih letih, odkar smo v stavbi, nismo imeli nobenega incidenta. Tisti, ki so do sedaj zavijali z očmi, bodo še naprej. In prah se bo dvigoval, tako kot se je do sedaj. Moramo pa izpostaviti, da imamo z nekaterimi sosedi, posebno sedaj, ko cele dneve urejamo prostore, zelo dobre odnose. Naše delo cenijo, včasih nam kakšna soseda prinese kavico, tudi potico smo že dobili. Za stavbo Sokolskega doma, k zadnjemu vhodu pa redno prihaja tudi nekaj otrok iz bližnje okolice, ki se tu zabavajo z barvanjem kamenčkov. Vseh smo veseli.

Kaj boste storili v primeru, da od MO Novo mesto prejmete nalog za izselitev?

Javno mnenje je gotovo na naši strani. Ljudje vedo, da tukaj ustvarjamo, da se dogaja nekaj pozitivnega. Če še ne vedo, se bodo v to lahko prepričali, če bodo želeli. Izselili pa se ne bomo.

Delujete v navezavi z drugimi kulturniki izven Novega mesta?

Stalne povezave imamo z ROGOM iz Ljubljane, tudi z Metelkovo, prek Jake Bergerja pa z mariborsko Pekarno.

Izdajate tudi svojo publikacijo. Kakšna je njena vsebina?

Gre za fanzin z naslovom Dum spiro spero, kar v prevodu pomeni Dokler diham, upam. Izhaja že dlje časa. Žal pa mora vsaka naslednja številka do izida počaka toliko časa, dokler ne naberemo dovolj sredstev za tisk. Vse namreč financiramo sami. Prispevki pa so raznovrstni; vse od poezije, zgodb, slik in fotografij mladih srednješolcev in drugih, ki želijo objavljati svoje izdelke, pa drugje ne dobijo priložnosti. V njem so tudi fotografije z naših koncertov. Je pa zadeva popolnoma nelektorirana.

Kaj pa spletna stran? Kje lahko vsi zainteresirani pridobijo informacije o kontaktih, dogodkih, možnostih delovanja v stavbi?

Spletna stran je še v nastajanju. Izdelana naj bi bila v tednu ali dveh. Trenutno pa informacije o dejavnostih lahko preberete na Facebooku Sokolski dom in na omrežju Myspace. Naš elektronski naslov je sokolska3@gmail.com. Nejc Smodiš pa je kontaktna oseba za vse, ki bi v Sokolskem domu želeli razstavljati.

Kako nameravate organizirati dogodke, delavnice? Ali bo lahko vsakdo prišel v stavbo in počel, kar bo želel?

To je Narodni dom, torej je namenjen narodu, ljudem. Kdor bo želel kaj delati, pokazati, razstavljati in tako dalje, se bo javil in dogovorili se bomo za termin. Moral bo obstajati neki urnik. Prednost bodo imeli seveda tisti, ki bodo prišli prej, in pa tisti, ki nimajo finančnega zaledja, da bi si na primer plačali dvorano ali kak drug prostor. Tu bo vse brezplačno.

Kakšne vsebine načrtujete poleg že omenjenih delavnic?

Načrtujemo izvajanje koncertov. Sledijo pa glasbene, likovne delavnice, večeri poezije pa tudi drugi tematski večeri. Naj povemo, da bodo vsi nastopajoči nastopali brezplačno, od obiskovalcev pa si želimo kakšen prostovoljni prispevek. Lahko bi rekli, da je Novo mesto dobilo svojo Metelkovo.

Pravite, da poteka vsa sanacija zgolj s pomočjo prostovoljcev?

Ja. Smo sami prostovoljci. Nabralo se nas je že veliko, predvsem so to prijatelji, kolegi, ki so motivirani in navdušeni, da bi Sokolski dom spet zaživel. Med tistimi, brez katerih stavba ne bi mogla zaživeti, so: Kristjan Šeremet, Ervin Fišter, Momir Knežević, Andrej Srebrnjak, Mihael Gričar, Tomaž Grdin, Jure Šuln, Nejc Bahor, Lucijan Okleščen, Matjaž Grum, Dejan Lovrinovič, Miloš Kuzem, Špelko, Andrej Pugelj, Andrej Šimec. Potem še Teja Grahek in Jaka Berger, ki vsak vikend prihajata iz Maribora in pomagata pri delih. Pa da omenimo še Marjana Pušiča, Mašo Kočevar, Nino Avsec. Ne smemo pa pozabiti na Boštjana Penico, ki je zbrusil in polakiral ves parket v pritličju. Vse to so prostovoljci, ki pridejo v svojem prostem času v Sokolski dom, da bi pomagali pri ureditvi stavbe.

Pa tudi nekaj podjetij vam je pri delih šlo na roko?

Res nam je pomagalo že precej ljudi, predvsem z materialom, ki ga potrebujemo pri obnovi in ureditvi notranjosti. Zahvaliti se moramo vsakemu posebej. Omeniti moramo: Novodom, d. o. o. (Slavko Retelj), Gazvoda – Mak barve laki, Fides GTS, d. o. o., Čajarna Stari most (Jana Murgelj), Zavod za turizem Novo mesto (Ivan Kuljaj), Konfekcija Maja, d. o. o. (Uroš Recko), Kmetija Medle, Slovenijales – PE Cikava, Prenova, s. p. (Marko Bele), in Steklarstvo Vidmar. Dogovorjeni pa smo tudi z Gostiščem Loka oz. Damjanom Finkom za sponzorstvo pri vseh prihodnjih razstavah. Zahvaliti se moramo še novomeškim gasilcem za izposojo gasilnih aparatov ter uvedbo potrebnega požarnega reda. Upamo, da nismo na koga pozabili, če pa smo, se opravičujemo. To, da omenimo vsakega posebej, je najmanj, kar lahko storimo, da se jim zahvalimo za pomoč.

Kakšne otvoritvene dogodke torej pripravljate za obiskovalce v bližnji prihodnosti?

Začeli smo 11. maja z otroško razstavo Bodi EKO – Bodi IN! v sklopu predstavitve delovanja Zavoda BO! ter DKO. Sledi Pečofest (22. maj), namenjen članom DKO. Tri dni zatem bosta predstavitev Zavoda BO! v sodelovanju z DKO ter dražba, 26. maja pa ŠENT-ova predstavitev terapij. 3. junija sledi odprtje razstave Katarine Škucin, 4. junija pa koncert Jake Bergerja. 8. junija bomo dogodek namenili obeležju 137. obletnice postavitve temeljnega kamna za Narodni dom. 26. junija pa pride na vrsto odprtje razstave Nejca Smodiša z naslovom 365. Mislimo, da je to dovolj za prihodnja dva meseca.

Objavljeno v Aktualno, Intervju