Klopica: Hostel Situla – izziv za novomeški turizem

Strategija opiranja na turističnega velikana Terme Krka in navijanja, da Terme prek lastne tržne dejavnosti, grosistov in zdravstvenih koncesij vsako leto pripeljejo več gostov, je pragmatično smiselna. Vendar s tako dejavnostjo, bolje rečeno nedejavnostjo, mesto obrača hrbet širokemu spektru ostalim turističnim zmožnostim.

Podnapis k fotografiji:

Srečajte zgodbe daljne preteklosti je slogan, s katerim neprofitni Zavod Situla na temeljih kulturne dediščine iz halštatskega obdobja promovira in razvija mladinski turizem na Dolenjskem. Zavod zaokrožuje turistični mozaik Skupine DNŠ in upravlja s hostlom Situla z 82 ležišči, restavracijo, s kavarno, t. i. cyber cafejem in z letnim vrtom. V sodelovanju z Mladinskim klubom LokalPatriot hostel gosti Multimedijski center Dolenjske, pred kratkim pa se je v prostore kavarne trajno preselila edina prodajalna bonov za študentsko prehrano na Dolenjskem – Infotočka DNŠ. Lani je Situla zabeležila 5100 nočitev, dnevno pa restavracijo Situla obišče 200 domačih in tujih gostov.

Hotel Situla je pred kratkim obeležil drugo obletnico delovanja. Čeprav je Skupina DNŠ s Situlo samozavestno in z velikimi pričakovanji začela novo zgodbo, smo v panogo turizma vstopili dokaj naivno in brez izkušenj. Rezultate smo pričakovali hitreje, predvsem pa nas je presenetila nezainteresiranost lokalnih storitvenih dejavnosti za pripravo turističnih ali drugih paketov za naše goste. Za samoumevno smo imeli, da bodo določena podjetja ali posamezniki poskušali animirati nov segment turistov, ki prihaja v mesto. To se v zadostni meri žal (še) ni zgodilo in Situla danes ponuja večinoma svoje turistične storitve. Posledično zavod še ni izkoristil vseh svojih zmožnosti. Šele v prihajajočem letu bomo gostom lahko ponudili širši spekter povezanih turističnih storitev v zaokroženo celovito turistično ponudbo – celostne turistične izdelke.

Prerez turističnih agencij v Novem mestu in regiji pokaže, da se ukvarjajo predvsem z oddajnim ali t. i. outgoing turizmom – tržijo izključno programe tujih dežel. Za lokalno gospodarstvo so veliko bolj pomembni t. i. incoming ali receptivni turizem in agencije, ki se ukvarjajo s tovrstno ponudbo, te pa lahko tudi nerodni tišler prešteje le na prste ene roke. Redek primer gibanja v prepotrebni smeri receptivnih potovalnih agencij je moč zaznati pri Kompasu Novo mesto in izdelkih, kot so Rudolfov splav, Matjaževa domačija in nazadnje panoramski avtobus Veseli Janez. Do določene mere razumem, da posebnih potreb po generatorju turističnega obiska v Novem mestu ni. Strategija opiranja na turističnega velikana Terme Krka in navijanja, da Terme prek lastne tržne dejavnosti, grosistov in zdravstvenih koncesij vsako leto pripeljejo več gostov, je pragmatično smiselna. Vendar s tako dejavnostjo, bolje rečeno nedejavnostjo, mesto obrača hrbet širokemu spektru ostalim turističnim zmožnostim.

Strinjam se z direktorjem Term Krka, da turisti v mestnem okolju pričakujejo predvsem kakovostno ponudbo kulture in zabave. Z vnovičnim odprtjem Gostišča, napovedano obnovitvijo gostilne Breg, vedno večjo produkcijo Anton Podbevšek Teatra in Kluba LokalPatriot smo na dobri poti k urbanizaciji mestnega jedra. Nadaljnje stopnice so zagotovo izgradnja osrednje parkirne hiše in posledična ureditev mestne tržnice ter (od)rešitev Glavnega trga avtomobilske pločevine. Vse našteto pa mora imeti rezultat v večji živahnosti trga s poudarkom predvsem na javnih prireditvah in festivalih. Da bi se olajšala organizacija, zlasti prijava ali priglasitev javne prireditve, je vredno razmisliti o spremembi odloka o javnem redu in miru. Predlagam dopolnitev odloka, da bo ta jasno opredelil prireditvene prostore v mestu ter prek namenske rabe prostora omogočal poenostavitev pridobivanja soglasij. Predlagam tudi postavitev osnovne poletne infrastrukture (oder, streha, elektrika …) na vsaj en prireditveni prostor v mestnem jedru. S tem bo mesto privabilo tudi finančno šibkejše organizatorje, dalo zagon spontanim uličnim nastopom in ne nazadnje postavilo obliko izgledu prireditev.

Vladni dokument Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma (RNUST) za obdobje 2007–2011 jasno določa, da je temeljna konkurenčna enota na globalnem turističnem trgu turistična destinacija, ne pa ponudniki posameznih turističnih storitev. Zato je za uspešno poslovanje turističnih subjektov ključno zagotavljanje konkurenčnosti turistične destinacije kot celote. Najbolj strateški pristopi za doseganje konkurenčnosti destinacije so menedžment ali skupno upravljanje turistične destinacije – organiziranje, vodenje in skupno načrtovanje razvoja destinacije – ter skupni razvoj in trženje celostnih turističnih proizvodov na globalnem trgu.

V ta namen se je pred nekaj dnevi zaključil prvi poziv ministrstva za gospodarstvo k izvedbi dejavnosti regionalnih destinacijskih organizacij (RDO). Predmet sofinanciranja sta vzpostavitev in začetno delovanje RDO, natančneje priprava strategije razvoja turistične destinacije, oblikovanje trženjskih znamk destinacije, vključitev v distribucijske poti IKT, nastopanje na trgu in oblikovanje celostnih turističnih proizvodov. Izhajajoč iz razpisnih pogojev bo prijavitelj iz JV razvojne regije, tj. Razvojni center Novo mesto, najverjetneje prejel 300 000 EUR.

Situla je v imenu Skupine DNŠ prijavitelju ponudila podporo pri pripravi strategije razvoja turistične destinacije, natančneje pri delu, ki se nanaša na mladinski turizem, turizem kulturne dediščine, prireditveni, kulturni, izkustveni turizem (vodenje in povezovanje timov) ter pri oblikovanju celostnih in tematskih turističnih proizvodov. V Skupini DNŠ si želimo, da Razvojni center Novo mesto pomoč sprejme in da tudi mladi dobimo priložnost sooblikovanja turistične prihodnost regije.

Naslednjih nekaj mesecev bo turistično živahnih. Približuje se vrh sezone, napovedana je ustanovitev Strateškega sveta za turizem, ki naj bi uresničeval ambiciozen načrt vlade, da do leta 2020 poveča število nočitev na deset milijonov in prihodov turistov na tri milijone. Znani bodo rezultati razpisa RDO in pisala se bo strategija razvoja turistične destinacije. Poleg vsega pa nas čakajo še lokalne volitve. Zato ne bi bilo napačno, da meščani svoje (bodoče) predstavnike na predvolilnih shodih in soočenjih povprašamo tudi po načrtih za razvoj novomeškega turizma.

Pripis uredništva:

Luka Blažič je direktor zavoda Situla.