Dosje: Deponija Leskovec – CeROD: Oglasil se je še Bojan Kekec pa tudi Jože Kobe

Vroča tema zadnjih dni je deponija Leskovec. Objavljamo dve pismi župna Alojzija Muhiča in eno pismo kandidatke za županjo Milene Kramar Zupana na to temo. 6. 9. pa se je na to temo oglasil še Gregor Macedoni, kandidat za župana. Na svojem blogu pa je svoje videnje problematike predstavil še županski kandidat Igor Perhaj. Danes se je glede celotne prolematike oglasil tudi Bojan Kekec, potem pa tudi Jože Kobe, direktor občinske uprave.

Alojzij Muhič, 30. 8. 2010

Župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič ocenjuje, da je današnji Svet županov javnega podjetja CeROD, d. o. o., ki so ga na Ratežu sklicali župani občin Dolenjske Toplice, Krško in Mirna Peč gospod Franc Vovk, gospod Franc Bogovčič in gospod Zvone Lah, nepotreben.

Novomeški župan namreč ocenjuje, da gre za vmešavanje v notranje zadeve Mestne občine Novo mesto. »Vsa vprašanja, ki so vezana na Krajevno skupnost Brusnice, rešujemo mi in ne drugi župani, in kljub zelo spremenjenim gospodarskim okoliščinam Mestna občina Novo mesto vztraja na podpisanem sporazumu s Krajevno skupnostjo Brusnice pri izgradnji komunalne in cestne infrastrukture. Odločno protestiram proti takšnemu načinu dela in zato se današnje seje tudi nisem udeležil.

Že na petkovem sestanku Sveta županov CeRODa je bilo namreč možno razčistiti vse dileme, ki izhajajo iz problematike tega javnega podjetja, če je to seveda v resničnem interesu sklicateljev današnjega sestanka. Ob tem pa velja izpostaviti, da je gospod Franc Vovk, kot pobudnik današnje seje, petkovo sejo predčasno zapustil.

Treba je poudariti, da je Svet županov zgolj posvetovalno telo, ki daje smernice in usmeritve ostalim organom javnega podjetja CeROD. Kakršen koli sklep današnjega srečanja bo neveljaven in s takšnim načinom dela se Mestna občina Novo mesto kot večinski lastnik omenjenega podjetja ne strinja.

Gre za reševanje vprašanja glede dodatnih količin odpadkov, ki naj bi jih odlagali na deponiji. Menim, da je to nujno potrebno, saj je od tega odvisno, kako bodo izpolnjene vse zahteve Krajevne skupnosti Brusnice, ali pa bo treba pristopiti k povišanju cen za deponiranje odpadkov.

V Krajevni skupnosti Brusnice bo zato v nedeljo, 5. septembra ob 9. uri Zbor krajanov, na katerem želimo rešiti vprašanja, ki so povezana tako s krajevno skupnostjo kot tudi s samo deponijo,« poudarja župan Muhič.

Alojzij Muhič, 1. 9. 2010

Potem ko so se je v petek, 27. avgusta 2010, sestal Svet županov javnega podjetja CeROD, d. o. o., so Svet županov omenjenega podjetja v ponedeljek 30. avgusta 2010, na Ratežu sklicali še župani občin Dolenjske Toplice, Krško in Mirna Peč Franc Vovk, Franc Bogovčič in Zvone Lah. Že takrat sem med drugim pojasnil, da je ta sestanek nepotreben, saj sem ocenil, da gre za vmešavanje v notranje zadeve Mestne občine Novo mesto. Vsa vprašanja, ki so vezana na Krajevno skupnost Brusnice, namreč rešujemo mi in ne drugi župani. Po ponedeljkovem Svetu županov pa so se v medijih pojavila številna zavajanja in neresnice, zato sem dolžen, da se nanje odzovem.

Na začetku naj krajanom in krajankam Krajevne skupnosti Brusnice pojasnim, kako je z vlaganji v tamkajšnjo infrastrukturo. Mestna občina Novo mesto se je namreč z Medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske – CeROD in s Sporazumom med Mestne občino Novo mesto in Krajevno skupnostjo Brusnice zavezala, da bo zgradila komunalno in cestno infrastrukturo v krajevni skupnosti. Omenjena sporazuma tako predvidevata izgradnjo kanalizacije po vsej krajevni skupnosti, rekonstrukcijo ceste skozi naselje Ratež, rekonstrukcijo ceste na odseku Ratež-Velike Brusnice in rekonstrukcijo ceste na odseku Ratež–deponija Cerod.

Ugotovimo lahko, da je razen za nekaj objektov v Suhadolu in delu Rateža že zgrajena kanalizacija po vsej krajevni skupnosti. Prav tako je rekonstruirana cesta na odseku Ratež-Velike Brusnice (križišče za Leskovec) in cesta na odseku Velike Brusnice–Leskovec. Mestna občina Novo mesto pa je za izvedbo navedene infrastrukture v Krajevni skupnosti Brusnice do 30. 6. 2010 skupaj vložila že 5.676.403 evrov. In vlagali smo tudi v času, ko s CeROD-a, ki je bil v sporazumu določen kot vir financiranja, ni bilo sredstev. To se danes pozablja. Res je, da nekateri projekti zamujajo, kar pa je predvsem posledica višje sile (problem odkupa zemljišč itd.).

V skladu s podpisanimi sporazumi in akti med Mestno občino in Krajevno skupnostjo Brusnice mora novomeška občina zagotoviti še kanalizacijske priključke za nekaj objektov v Suhadolu in na Ratežu ter rekonstruirati cesto skozi naselje Ratež, cesto na odseku Velike Brusnice (križišče za Leskovec) do konca naselja Velike Brusnice in cesto na odseku Leskovec–deponija Cerod. Ocenjena vrednost infrastrukture, ki jo bo treba še zgraditi, znaša okoli 6 milijonov evrov. Od tega bo morala Mestna občina Novo mesto zagotoviti še okoli 3,2

milijona, ostalo pa bo prispevala država oziroma Ministrstvo za promet. Ob tem velja dodati, da je bil del sredstev vložen tudi s strani državnega proračuna, in sicer za državno cesto Ratež–Gabrje. Celotna vrednost vlaganj v infrastrukturo Krajevne skupnosti Brusnice pa naj bi presegla 8.241.000 evrov, kot je bilo sprva pogodbeno določeno.

Dovolite, da na tem mestu pojasnim še politiko oblikovanja cen odlaganja odpadkov. Pri sklepanju sporazuma o tem vprašanju smo naleteli na različne cene in različno politiko oblikovanja cen v posameznih občinah. Tako so imele vse občine v Beli krajini izredno nizko ceno po toni odpadkov. Občini Brežice in Krško sta imeli skoraj izenačeno ceno, občina Sevnica pa je imela bistveno višjo ceno kot takratna skupna Mestna občina Novo mesto oz. občine, ki so se nato odcepile od novomeške. Pri usklajevanju cen novonastalih občin in ob pritiskih belokranjskih občin smo cene znižali, za belokranjske občine pa je usklajevanje takrat pomenilo podražitev. Ob tem naj še enkrat poudarim, da so občine sklenile kompromis, da se cene odlaganja odpadkov izenačijo, kar je ugodno vplivalo na vse občine, razen treh belokranjskih.

Zaradi omenjenega kompromisa oz. uskladitve cen pa je zmanjkalo sredstev za komunalno infrastrukturo v Krajevni skupnosti Brusnice. Takratno vodstvo CeRODa je na podlagi izračunov o možnosti odlaganja večjih količin odpadkov ugotovilo, da lahko vse potrebe oz. zahteve v krajevni skupnosti pokrijejo iz cene dodatnih količin odpadkov. Zato so na skupščini CeRODa odločili, da v letni program vključijo tudi odlaganje dodatnih količin odpadkov iz drugih območij in s tem zagotovijo sredstva za vso komunalno infrastrukturo iz naslova CeRODa. Na ta način bi izpolnili vse obveznosti do Krajevne skupnosti Brusnice.

Treba je tudi poudariti, da glede na novo tehnologijo, ki jo predvidevamo v drugi fazi izgradnje CeRODa, samo odlagališče zaradi dodatnih količin odpadkov ne bi bilo ogroženo. Nasprotno, njegova življenjska doba bi se celo podaljšala, saj bomo doslej deponirane odpadke koristili kot energijo za pridobivanje elektrike.

To pa pomeni, da pobudniki ponedeljkovega sestanka rušijo lastne sklepe, hkrati pa ne pristajajo na povišanje cen odlaganja odpadkov. Če torej ne pristajajo na povečane cene in so proti odjemu povečanih količin odpadkov, jih prosim, naj meni in vam jasno povedo, kje bomo dobili denar za izpolnitev pogodbenih obveznosti do Krajevne skupnosti Brusnice. Sam se bojim, da gre le za predvolilni manever, spričo katerega bi Krajevna skupnost Brusnice ostala brez dokončane komunalne infrastrukture. Zato odločno zavračam tak način dela ter krajanom in krajankam Krajevne skupnosti Brusnice zagotavljam, da bomo izpolnili vse obljube in s pogodbo dogovorjene postavke. In to ne glede na sedanje krizne gospodarske razmere. Krajani in krajanke pa prosim, naj ne nasedajo političnim provokatorjem, ki imajo glede CeRODa predvsem lastne računice, ki pa jih bodo, če bodo nadaljevali s sedanjo politiko, kmalu prisiljeni zagovarjati predvsem pred svojimi občani. To jim zagotavljam. Mogoče bi bilo koristneje, če bi vsi skupaj zavihali rokave in zastavili vso energijo za uresničitev projekta ločenega zbiranja odpadkov, na kar nas opozarjajo pristojne državne institucije.

In ne nazadnje, treba je poudariti, da imajo vsi organizatorji nedavnih provokacij skupaj le 10 odstotkov lastništva CeRODa, kar ni zanemarljiv podatek. Mestna občina Novo mesto je večinska lastnica javnega podjetja Cerod in kot sem že poudaril, vsa vprašanja, ki so vezana na Krajevno skupnost Brusnice, tudi rešujemo mi. Prav tako tudi kljub zelo spremenjenim gospodarskim okoliščinam vztrajamo na podpisanem sporazumu s Krajevno skupnostjo Brusnice. Zgradili bomo vse, za kar smo se obvezali.

Milena Kramar Zupana, 5. 9. 2010

NE BOM DOVOLILA VSESLOVENSKEGA SMETIŠČA V LESKOVCU

Ob današnjem (nedelja, 5.9.2010) zboru krajanov Krajevne skupnosti Brusnice se odpira vrsta pomembnih vprašanj v zvezi z regijsko deponijo odpadkov, ki zadevajo gospodarski razvoj, skrb za okolje in kakovost bivanja v omenjeni krajevni skupnosti, vsej Mestni občini Novo mesto in celotnem regijskem prostoru, zaradi česar je pomembno da se, kot kandidatka za županjo mestne občine, na dogajanje odzovem.

Infrastruktura v KS Brusnice

Mestna občina Novo mesto in druge občine v širši Dolenjski regiji so pred leti potrebovale prostorsko rešitev za odlagališče za smeti, saj se je dotedanje napolnilo. V dogovoru z vlado in s strinjanjem občin v regiji, je bila v Novem mestu sprejeta odločitev, da bo deponija locirana v naši občini, v Leskovcu, v Krajevni skupnosti Brusnice. Ker pa deponija predstavlja degradacijo okolja in kakovosti bivanja zaradi povečanega (zlasti tovornega) prometa in onesnaževanja, je bil s krajani Leskovca in KS Brusnic sklenjen dogovor, da so upravičeni do izdatnih regijskih in državnih vlaganj v kanalizacijsko omrežje in cestno infrastrukturo. Takšen dogovor se mi zdi pošten, kaže tudi na odgovoren odnos krajanov KS Brusnice, ki so se zavedali, da je optimalna rešitev za lokacijo deponije v njihovem neposrednem okolju. Korektno pa je bilo tudi ravnanje dolenjskih občin in države, ki so se zavedali, da je potrebno kraju zagotoviti neke vrste »rento« zaradi obremenjenosti neposrednega življenjskega okolja.

Danes žal ugotavljam, da deponijo izdatno polnimo, širša skupnost pa svojo zavezo do krajanov Leskovca in KS Brusnice spoštuje le delno, njihove upravičene zahtevke pa pristojni na občini odpravljajo z novimi neizpolnjenimi obljubami in roki, z molkom ali pa kar s proti-obtožbami na račun krajanov. Takšno ravnanje je neodgovorno in podcenjevalno do občanov, hkrati pa kaže na to, kako malo je za sedanjo mestno oblast vredna lastna beseda (in tudi podpis). Zahteve po izgradnji manjkajoče infrastrukture v KS Brusnice so upravičene in jih je potrebno prednostno rešiti. Če so slednji pripravljeni na lastnem dvorišču deponirati naše skupne odpadke, potem je najmanj, kar lahko storimo vsi, ki te smeti proizvajamo, da prednostno izpolnimo tisto, kar smo obljubili.

Uvažanje smeti

Nasprotujem temu, da bi Leskovec, Brusnice, Novo mesto in Dolenjska postali vseslovensko smetišče. Cerod je bil prvenstveno zgrajen za deponiranje smeti iz naše regije, »uvažanje« velikih količin smeti iz Štajerske, Primorske in drugod pa pomeni, da bomo deponijo napolnili hitreje, kot smo načrtovali, posledično bomo morali tudi novo odlagališče graditi veliko prej. Dvomim, da bodo takrat občine iz drugih regij pripravljene priskočiti na pomoč pri gradnji, njihove smeti bodo ostale na našem dvorišču, mi pa svojih ne bomo imeli kam deponirati. Finančna konsolidacija podjetja Cerod in Mestne občine Novo mesto ne more potekati v škodo krajanov Leskovca in Brusnic ter z ogrožanjem pomembnega strateškega cilja, torej dolgoročnega zagotavljanja prostora za deponijo. Dolgoročna zagotovljenost prostora za odlaganje odpadkov ima prednost pred kratkoročnimi zaslužki z dovažanjem odpadkov od drugod. Odgovorno se je soočiti z realno ceno. Še prej pa je treba temeljito pregledati, če tudi ta družba ni neracionalno organizirana in v njej ne nastajajo preveliki stroški poslovanja, podobno kot v Zarji d.o.o.. V tem pogledu me ne preseneča zaskrbljenost nekaterih županov občin v regiji, saj se to vprašanje še kako dotika tudi krajanov njihovih občin.

Cerod II

Izjemno pomembno, žal tudi zaskrbljujoče, je nadaljevanje projekta Cerod, ki med drugim obsega ureditev tehnologije za ločevanje in reciklažo odpadkov. Mestna občina ne bi smeli vsako leto znova zavlačevati z nadaljevanjem projekta, prav tako pa je zaskrbljujoče zmanjševanje obsega projekta Cerod II, ker občine ne morejo zagotoviti svojega deleža sredstev. S takšnim odnosom nam grozi izguba vsaj pomembnega deleža že zagotovljenih evropskih sredstev, če ne celo vseh, saj nas v Bruslju ne bodo večno čakali z rezervacijo denarja, ki bi ga morali že črpati. S sedanjim tempom bo deponija v Leskovcu žal polna in zasuta, še preden bo zasajena prva lopata za izgradnjo sortirnice odpadkov. Seveda če okoljski inšpektor ne bo deponije zaprl že konec oktobra letos, kot je postavil rok. Potem bomo vsi skupaj, vsak mesec s položnicami, morali financirati prevoz in odlaganje smeti na urejenih deponijah drugod, naša deponija pa bo postala spomenik človeškemu neznanju in ignoranci.

Dr. Milena Kramar Zupan

Gregor Macedoni, 6. 9. 2010

IZJAVA OB ZADNJIH DOGODKIH POVEZANIH S CERODOM

Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske CEROD je projekt občin ustanoviteljic in je sofinanciran s sredstvi občinskih proračunov v višini skoraj 5 mio EURX Večinski del smo prispevali ravno v Mestni občini Novo mestoX Odlagališče je namenjeno celoviti predelavi odpadkov in zaradi nerazumljivega zavlačevanja državne politike in tudi lokalne nerazvojne naravnanosti (najlažje je čakati državo) danes skladiščimo pretežno nepredelane ter sekundarno (energetsko) neizkoriščene odpadke. V zadnjih treh letih in pol smo v Cerodu sprejeli dodatno količino (preko 80.000 ton) odpadkov iz ostalih občin, kar je skoraj eno in pol letna količina odpadkov občin ustanoviteljic. Hkrati se realizacija II. faze projekta izgradnje Ceroda, ki naj bi za 60% znižal obseg trajno skladiščenih odpadkov, odmika in posledično se planirana doba obratovanja odlagališča (25-30 let) lahko hitro zelo skrajšaX Zato je vsakršno sprejemanje odpadkov iz drugih občin, ki niso ustanoviteljice Ceroda, popolnoma nesprejemljivo. Tako stanje (blokado odpadkov od drugje) je treba zagotoviti vsaj do realizacije II. faze izgradnje odlagališča, ko bo možna predelava večine sprejetih odpadkov in takrat se lahko na račun boljše tehnologije začne tržiti in energetsko izkoriščati tudi odpadke iz drugih okolij.

Poznamo težave, ki jih z določitvijo lokacij regijskih centrov za odpadke, poznajo na številnih koncih SlovenijeX Zato je eden prvih celovito zastavljenih projektov v Sloveniji vrednotaX In neločljivi del izvajanja projekta je dogovor z ožjo lokalno skupnostjo, Krajevno skupnostjo BrusniceX Ta dogovor je potrebno spoštovati, vendar ne na račun sprejemanja odpadkov iz drugih okolij. Dogovor s KS Brusnice je del okoliščin poslovanja. Morda vodstvo in organi Ceroda niso pravilno planirali ali pa so bila sredstva porabljena nenamensko? Če je realna cena skladiščenja odpadkov višja, jo je potrebno zagovarjati pred občaniX Bojim pa se, da je vsem vpletenim taka drža tuja, saj bi dobili kup neprijetnih vprašanjX Na primer: zakaj se že sedaj odpadki ne predeljujejo v večjem obsegu s tehnologijami, ki ne zahtevajo velikih vlaganj. Tako predelani in za energetsko izkoriščanje pripravljeni odpadki bi lahko zagotovili dodatne prihodke za pokrivanje obveznosti do lokalnega okolja. Poznam zasebne investitorje, ki bi bili pripravljeni izvesti javno-zasebna partnerstva na področju predelave odpadkov, torej bi lahko zagotovili višje tekoče prihodke brez obremenjevanja občinskih proračunovX Ali je bil storjen kakšen korak pri iskanju takšnih ali podobnih rešitev?

V prihodnjih dneh morajo odgovorni podati odgovore na informacije v medijih, da se skladiščenje drugim občinam zaračunava po enaki ali celo nižji ceni, kot občinam ustanoviteljicamX V tem primeru občani občin ustanoviteljic Ceroda preko sofinanciranja začetne izgradnje iplačujemo subvencijo« občinam, ki danes ugodno izkoriščajo nepokončno in netransparentno držo odgovornih v vodstvu Ceroda in organih družbeX Čas pred volitvami ni primeren za reševanje neizpolnjenih obveznosti preteklih let z aneksi k pogodbam.

Igor Perhaj: Vroča jesen v Podgorju

V Podgorju spet vre, bolje rečeno v Brusnicah, kjer je krajanom ponovno »zavrelo« zaradi nejasne in enostranske politike občine in podjetja Cerod v zvezi z odlaganjem odpadkov na deponijo v Leskovcu. Grožnja z zaprtjem ceste, ki vodi na deponijo, je bila vzrok za sklic zbora krajanov KS Brusnice, na kateri sem bil kot krajan tudi sam prisoten.

Kot se je izrazil eden izmed razpravljavcev na zelo dobro obiskanem nedeljskem zboru krajanov KS Brusnice, je bila Brusničanom in prebivalcem okoliških vasi ta deponija vsiljena.

In ker je bila že vsiljena, so bili pred leti sprejeti določeni ukrepi, da bi ublažili posledice tega »tujka« v lokalni skupnosti, krajanom pa omogočili hitrejši razvoj na področju komunalne infrastrukture in prometne ureditve.

Vse to je bilo s težko muko izborjeno s sporazumom leta 2004, v prejšnjem mandatu sveta KS, katerega član sem bil. Bivša občinska vladajoča struktura, z županom Boštjanom Kovačičem na čelu, ni bila pretirano zavzeta za sodelovanje z nami in močno si je prizadevala, da bo »izplen« krajanov na račun deponije čim manjši.

V omenjenem sporazumu lepo in jasno piše, kaj sta dolžna storiti občina in podjetje Cerod v zameno za degradacijo prostora in negativnega vpliva deponije na okolje. Govorimo o kompletni obnovi komunalne infrastrukture, prometne infrastrukture in izgraditvi nove cestne povezave, mimo naselij, do lokacije deponije.

Obveznosti so se začele izpolnjevati, vendar tempo ni bil ravno prehud. Vedno bolj je bilo očitno, da roki realizacije zamujajo, da se obveznosti prelagajo iz leta v leto. Težave so se pričele kopičiti. Po tolikih letih opažamo, da smo daleč od zastavljenih ciljev in razumljivo je, da je bilo potrebno sprejeti določene ukrepe, ki bi pospešili dokončanje pogodbenih obveznosti.

Vprašanje je samo, na kakšen način priti do dodatnih sredstev, da se dokončajo že začeta dela in dela predvidena v projektih. In tu je kamen spotike!

Lastniki Ceroda, bolje rečeno župani občin iz celotne regije, tudi novomeški je zraven, so se odločili, da manjkajoča sredstva zagotovijo s povečanjem dovoza odpadkov iz drugih predelov države.

Kamen spotike omenjene odločitve je ta, da niso o njej obvestili KS Brusnice in s krajani se o tem niso sporazumeli.

Dodatna težava je še v tem, ker se realizacija projekta Cerod – faza 2 odmika, predvsem zaradi neenotne vizije in strategije družbenikov podjetja ter politične volje nasploh. Župani sosednjih občin igrajo dvojno igro, s figami v žepu. Na eni strani zahtevajo povečanje količin odlaganih odpadkov zaradi dodatnih finančnih prilivov, po drugi strani pa opozarjajo na prehitro polnjenje deponije. Tako ne gre, ni logike in s tako prakso dela je potrebno nehati.

Zadnji čas je, da si nalijemo čistega vina in vsem družbenikom podjetja Cerod jasno povemo, da je večinski lastnik podjetja občina Novo mesto in da bo ta diktirala tudi pravila igre.

Potrebno je prekiniti z dovozom dodatnih količin odpadkov na Leskovec, manjkajoča sredstva pa zagotoviti iz občinskih proračunov občin družbenikov. Nedokončane projekte ureditve komunalne in prometne infrastrukture v KS Brusnice je potrebno realizirati v najkrajšem možnem času, opredeljenem z realnimi roki, sprejetimi s soglasjem KS Brusnice.

Aktivnosti za pričetek realizacije projekta Cerod – faza 2 je potrebno maksimalno pospešiti, poglavitna in najpomembnejša sprememba pa mora biti ta, da se NOBENA pomembnejša odločitev v zvezi z deponijo odpadkov na Leskovcu ne sprejme brez soglasja in s sodelovanjem sveta krajevne skupnosti ter krajanov.

Dokler to vodstvu Ceroda, družbenikom in novomeškemu županu ne bo jasno, do takrat bo pod Gorjanci vroče, pa ne zaradi sonca!

7. 9. 2010, Jože Kobe

ODZIV NA ČLANEK

Glede na prispevek v Dolenjskem listu z naslovom “CeROD še bolj smrdi kot naše smeti”, ki je bil objavljen v četrtek, 2. septembra 2010, demantiram izjave predsednika sveta KS Brusnice Antona Vovka in župana občine Dolenjske Toplice Franca Vovka.

Mestna občina Novo mesto ne krpa proračunskega primanjkljaja na račun KS Brusnice, ker je v vseh preteklih proračunih zagotovila zadostna sredstva za izvedbo projektov. Ti pa niso bili realizirani izključno zaradi proceduralnih zapletov, kot so pridobivanje zemljišč za gradnje in rekonstrukcije cest. Gre namreč za državne ceste, na katerih investicije vodi država. Ob tem pa je v Sloveniji postalo moderno, da se ob prodaji zemljišč, ki so potrebna za gradnje, poskuša izsiliti čim več in se postavlja nemogoče pogoje za odkupe. Tako je bilo (in je) tudi v Brusnicah in na Ratežu. Na Ratežu je DRSC zaradi nasprotovanja prodaje na pristojno sodišče morala celo vložiti predlog za razlastitev zemljišč, ki so potrebna za rekonstrukcijo križišča.

Nihče v omenjenem članku ne omenja še dveh sporazumov, ki ravno tako nista nepomembna za KS Brusnice in sicer: Sporazum o nadomestilu za razvrednotenje in nevarnost za okolje ter Sporazum o odškodnini za razvrednotenje in nevarnost za okolje. Po prvem sporazumu je CeROD dolžan nakazovati KS Brusnice odškodnino, ki je vezana na količino odloženih odpadkov. Po sporazumu so sredstva namenjena izključno za izgradnjo in rekonstrukcijo cestnega in komunalnega omrežja. Glede na letno poročilo krajevne skupnosti za leto 2009 ter realizacijo v 2010 je namenskost porabe vprašljiva. V letu 2009 je bilo tako na račun KS Brusnice iz naslova sporazuma nakazano 201.000 EUR, v letu 2010 pa je bilo do konca avgusta krajevni skupnosti nakazanih že 230.000 EUR. Po drugem sporazumu pa je CeROD vsem članom gospodinjstev v naselju Leskovec dolžan nakazovati rento v višini 180 DEM, preračunano v EUR. Krajanom Leskovca je bilo tako v letu 2009 skupaj nakazanih 41.500 EUR, v letu 2010 pa je bilo do konca julija nakazanih 21.300 EUR.

Ravno tako so lažne in zavajajoče izjave gospoda Franca Vovka o vlaganjih v infrastrukturo v KS Brusnice. Omenjeni gospod je bil do nedavnega član nadzornega odbora CeROD d. o. o. ter hkrati svojo občino zastopa na Svetu županov in na Skupščini družbe CeROD ter je natančno seznanjen o vlaganjih novomeške občine v infrastrukturo v KS Brusnice, pa tudi o nakazilih sredstev s strani CeRODa. Po sklenjenih pogodbah in sporazumih mora namreč CeROD iz naslova poslovanja zagotoviti sredstva za izgradnjo infrastrukture v KS Brusnice.

V poročilu o vlaganjih, ki ga je Mestna občina Novo mesto posredovala CeRODu, so namreč prikazana vsa vlaganja, vključno z vlaganji Komunale Novo mesto za obdobje 2001-2006. Skupni znesek vloženih sredstev na dan 30. 6. 2010 zanaša skupaj 5,7 milijona EUR. Do tega datuma je CeROD d. o. o. Mestni občini Novo mesto nakazal le 4,6 milijona EUR. To

pomeni, da je bil CeROD na dan 30. 6. 2010 Mestni občini Novo mesto dolžan 1,1, milijona EUR. Iz tega podatka je zelo jasno razvidno, kdo komu kaj krpa. Glede na to, da je Mestna občina Novo mesto večinska lastnica CeRODa, pa seveda v skupni fond za izgradnjo infrastrukture prispeva tudi večinski delež sredstev.

Gospod Franc Vovk pravilno ugotavlja, da gre “pri vlaganjih v KS Brusnice za izključni odnos med Mestno občino Novo mesto in KS Brusnice”, zato se čudim njegovemu »nesebičnemu prizadevanju«, da bi pomagal KS Brusnice. Glede na to, da ima po svoji občini še veliko za postoriti, mu predlagam, da naj začne pometati pred svojim pragom.

Hkrati, ko gospod Franc Vovk skrbi za “blagor” krajevne skupnosti v Mestni občini Novo mesto, kot zastopnik družbenice, ki ima v lasti 1,86 % CeRODa, noče podpisati aneksa k pogodbi o izgradnji in obratovanju CeRODa. Z omenjenim aneksom pa se ureja končni znesek za infrastrukturo v KS Brusnice in so ga potrdili tako Svet županov kot tudi Skupščina CeRODa. Z nasprotovanjem podpisa aneksa pa prav on krši že dogovorjene sporazume in dogovore ter s tem onemogoča izvajanje že sklenjenih dogovorov in sporazumov.

mag. Jože Kobe,

direktor Občinske uprave

7. 9. 2010, Bojan Kekec, kandidat za župana

“Deponijsko “telo” je preveč pomembno, da bi ga polnili z drugimi smetmi. Čudno se mi zdi tudi to, da celjska deponija pobira po 120 evrov za smeti, mi pa jih po 70 evrov! Sicer pa podpiram vse štiri zahteve krajanov.Zakaj ne bi imeli predstavnika v nadzornem svetu? Zakaj ne bi smeli biti prisotni na seji svet županov? Tretjič: občina mora izpolniti tisto, k čemur se je zavezala. V zadnjih štirih letih pa je marsikatera krajevna skupnost prehitela Brusnice. In seveda se morajo nehati voziti smeti iz občin,ki niso ustanoviteljice CeRODA.

Tudi mi ni jasno, zakaj nekateri tako živčno reagirajo na to, kar počnejo krajani. Če pač študentje štejejo kamione, naj jih štejejo. V Komunalo lahko pridejo kadar koli šteti kaminone, če želijo, tam pa nad študente pošiljajo inšpekcijo,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje ob predstavitvi županskega programa povedal Bojan Kekec.