Miro Škufca, predsednik KS Šmihel: Dobri zgledi vlečejo

Novomeščan, 51-letni Miro Škufca, je v življenju počel že marsikaj. Okusil je kako je biti direktor, kmet in podjetnik. Izkušenj z različnih področjih mu prav gotovo ne manjka. Poznamo pa ga tudi kot predsednika sveta krajevne skupnosti Šmihel, kjer se lahko pohvalijo z zelo dobrim sodelovanjem s tamkajšnjo romsko skupnostjo.

Ste predsednik KS Šmihel. Kako se znajdejo krajevne skupnosti v času recesije?

V času recesije, predvsem pa v času, ko ima MO Novo mesto velike finančne težave, zaradi investicij v preteklosti, to direktno in v prvi vrsti občutimo tudi v krajevnih skupnostih. Najtežje je bilo lansko leto, ko so bila praktično ustavljena vsakršna vlaganja v razvoj kraja, oziroma manjkajočo infrastrukturo. Ugotavljamo pa tudi na splošno, da so dodeljena sredstva za KS vsako leto skromnejša, kljub temu, da denar dodeljen KS, namenjen za infrastrukturo in druge potrebe kraja, dobro oplemenitimo. V letu 2009 smo prejeli s strani mestne občine Novo mesto 8.760,00 EUR finančnih sredstev, s katerimi gospodarimo sami. Sredstva namenjamo za delovanje KS, za vložke v komunalno in športno infrastrukturo in za sofinanciranje delovanja humanitarnih ter športnih organizacij v našem kraju. V proračunu za 2010 je podobna situacija saj imamo v KS Šmihel manj kot 10.000,00 EUR. Torej vsakdo si lahko predstavlja kaj to pomeni in kaj se da iz tega narediti. Po novem imamo še bolj »zvezane« roke pri vlaganjih v infrastrukturne projekte po kraju, ker vse večje projekte in tudi z sredstvi razpolaga občina in njene strokovne službe. To je in dobro in slabo za razvoj kraja. Dobro, ker projekte peljejo profesionalci, ki so zaposleni in za to plačani, slabo pa zato, ker se na ta način projekti izvajajo preveč počasi. Trdim, da v kraju, tudi s pomočjo lokalnih izvajalcev del, vsak evro oplemenitimo in po domače rečeno naredimo dva.

Kakšen posluh imajo za vaše želje in predloge v MO NM?

Sodelovanje z MO NM je dobro, lahko rečem celo odlično, res pa je da so naše pristojnosti skrčene na minimum. Poleg pohvale pa naj izrečem še spodbudno kritiko strokovnim službam, kar sem ji tudi osebno že dejal, želel bi si, da nekateri pri svojem delu prestavijo v višjo prestavo, in da se držijo planov in dogovorov, ki so v poslovnem svetu »Biblija«, ne le nek plan, črka na papirju, ki se ga da terminsko prestavljati z rebalansi ali kako drugače v neznano prihodnost.

V KS Šmihel leži romsko naselje Šmihel, ki postaja vzorčno naselje. Kako ga urejate?

V romskem naselju Šmihel živi v 26 družinah 126 prebivalcev. V naselje je napeljana voda, elektrika in izgrajena kanalizacija. Naselje je lani dobilo asfaltno cesto, predlani pa kanalizacijo. Kot je poznano je lokalna skupnost pridobila sredstva, za obe infrastrukturni pridobitvi romskega naselja, na državnem razpisu iz nepovratnih strukturnih skladov, namenjenih za reševanje romske problematike in bilo bi nespametno, da jih ne bi izkoristili.

Obe pridobitvi smo slavnostno predali svojemu namenu v prisotnosti župana in častnega gosta, predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Tűrka.

V svetu KS imate tudi predstavnika Romov?

V kontekstu sprejetega Nacionalnega programa za Rome iz leta 2007, smo v naši lokalni skupnosti Šmihel že pred šestimi leti začeli uresničevati več njenih ključnih ciljev in usmeritev. Prav zato smo predstavnika naselja vklopili v delovanje lokalne skupnosti, da s skupnimi močmi uredimo naselje in bivalne razmere ter ozaveščamo prebivalstvo o problematiki, s katero se sooča romska skupnost ter večje sprejemanje romske skupnosti s strani večinskega prebivalstva. S predstavniki romskega naselja Šmihel, predvsem z Bojanom Tudijo tvorno sodelujemo pri reševanju romske problematike, ureditvi zazidalnega načrta in celoviti ureditvi naselja, s končnim ciljem, da postane vzorčno urejeno naselje v slovenskem prostoru, ki bo živelo v slogi s krajani. Na sestankih sveta KS, kjer smo že tudi v preteklosti večkrat vabili predstavnike Romov, smo skupaj iskali rešitve za obojestransko korist. Ugotovili smo vrsto skupnih interesov in potem je preko dialoga zadeva stekla sama po sebi. Na pomlad krajani romskega naselja izvajajo očiščevalne akcije, ki jih, vsaj nekateri, zgledno nadaljujejo z urejanjem okolice svojih bivališč, zelenic in balkonskim cvetjem, skratka z urejenostjo naselja.

Kaj bo naslednji cilj v naselju?

Po sprejetem zazidalnem načrtu s skupnimi močmi iščemo sredstva za ureditev manjkajoče komunalne infrastrukture v sklopu le tega. Naš cilj pa je tudi, da Romi v našem naselju pridejo do lastniških gradbenih parcel, kajti že mnogokrat se je izkazalo, da je ključ do odprave večine spornih zadev ravno lastništvo nad nepremičnino, ki pripelje do ustalitve romske družine, do socializacije in seveda do skrbi za urejenost domačega okolja in spoštovanja lastnine, pa ne le svoje, posledično potem tudi druge. Krajani skušamo dopovedati Romom, da sprejmejo pravila v družbi, ki jih okvirja zakonodaja. Ta niso zato, da jih kršimo, pač pa, da ob njihovem spoštovanju normalno in v slogi sobivamo. Prepričani smo, da zato, ker država desetletja ni storila nič pri razreševanju romske problematike, tudi čez noč in na silo ne bo rešitve, pač pa strpno in le z dialogom ter kompromisom. Prav pa je, da se od tega trenutka dalje odločno preprečuje »divje, črno« naseljevanje in gradnje bivanjskih objektov.

Začela se je prodaja parcel v naselju. Je zanimanje med Romi za nakup veliko?

Razveseljujoče je, da je zanimanje nadvse veliko. Vendar zadeve ponovno ne stečejo z lastnikom, to je občino.

Ime romskemu naselju boste dali Pot v gaj. Zakaj?

Izbiro imena smo prepustili Romom, na zadnje pa je le prevladalo stališče Pot v gaj. V tem je kar nekaj simbolike. Ime nekako preseka stigmo, da, kjer je romsko naselje je nered, pri nas je veliko zelenega in cvetja, veliko urejenih vrtov in hiš. Tudi okolica romskega naselja je zelena in sedaj po veliki očiščevalni akciji še bolj »gajska«. S tem dejanjem, imenovanjem ulice, želimo tudi še bolj zmanjšati razlike med Romi in Neromi, da postanejo krajani, občani kot vsi ostali.

Kakšni izzivi vas še čakajo v romskem naselju?

Dokončna legalizacija objektov, ureditev bloka za socialno šibkejše, na lokaciji sedanjega propadajočega, sanitarno in varnostno nesprejemljivega objekta v lasti občine. Potem pa še javna razsvetljava in optični kabel …

V Šmihelu ste razmeroma zgodaj spoznali, da je le dialog pravi način reševanje konfliktov. Zakaj je dialog v praksi za mnoge tako težko uresničljiv?

Dialog pomeni poslušati in sprejemati tudi mišljenje ter ideje drugih, morda je to odgovor na vaše vprašanje. Tudi vse vojne se zaključijo z dialogom za mirovno mizo. Mi smo »vojno« z Romi preskočili, zato smo pred drugimi pri reševanju romske problematike.

Ste v času vodenja KS katerega Roma »potegnili za ušesa«?

Ne, ni bilo potrebe pa tudi sicer ni to moj način reševanja problemov. Vse zadane naloge in aktivnosti, tudi na področju romske problematike, poskušam reševati strpno, z dialogom in preko romskega predstavnika, g. Bojana Tudije.

Kaj bo s skupnim objektom, ki stoji na desni strani vpadnice v romsko naselje? Ga boste porušili?

Omenjeni objekt je v lasti MONM. Glede na to, da je objekt v zelo slabem fizičnem in sanitarnem stanju in glede na to, da je zanj tudi resorni inšpektor že izdal odločbo lastniku za sanacijo, predvidevam, da ga bo lastnik v bližnji prihodnosti, v dogovoru z nami in Romi, saniral in namenil socialno bolj ogroženim družinam Šmihela, ki sedaj bivajo bodisi v tem objektu oziroma v lesenih barakah. Posledično bomo tudi s tem prispevali k lepši podobi naselja in kraja.

Vsako leto izvajate spomladansko čiščenje. Smeti in odpadkov, ki jih v gozd zvlečejo Romi je vsako pomlad precej. Torej je Romom malo mar za red in čistočo okrog svoje vasi?

Letošnja očiščevalna akcija je dejansko pokazala, da je bilo v gozdu za romskim naseljem Šmihel več kot 10 traktorskih prikolic smeti, ki pa niso bile odložene le s strani Romov. Sedaj je gozd čist in glede na to, da so se vseslovenske očiščevalne akcije lotili tudi Romi okrog svojega naselja in v tem gozdu, predvidevam, da bodo bolj skrbeli in preprečevali, da ne bi nobeden več na črno odlagal smeti. Akcijo bomo zagotovo ponovili tudi v naslednjem letu in prepričan sem, da bo smeti tedaj malo ali nič. Lahko le pohvalim najbolj urejene romske družine v Šmihelu. Tudi dobri zgledi vlečejo ne le slabi in lokalna skupnost bo stala ob strani in pomagala po svojih močeh v prvi vrsti takšnim. Ugotavljam pa, da vse več družin z urejenim dvoriščem, hišo in okolico sledi najboljšim.

Kaj je tisto, kar vas pri Romih v Šmihelu najbolj moti?

Moti me predvsem to, da še vedno premalo držijo skupaj in da so posamezniki, ki so nevoščljivi ter »nagajajo« bodisi z glasno glasbo ali tudi z neredom okrog svojih hiš in skupnih površinah. Nekateri še bedno le čakajo, da dobijo socialno in drugačno pomoč, namesto, da si poiščejo delo ali se dodatno izobražujejo.

V čem se Romi v Šmihelu razlikujejo od Romov v drugih naseljih?

Razlikujejo se predvsem v tem, da so v povprečju nekoliko bolj »razgledani« in odprti za dialog, ter tudi po tem, da so v večini ugotovili, da je potrebno v prvi vrsti »pomesti« pred svojim pragom in spoštovati lastnino, svojo in tujo. Seveda pa je prednost tudi v obvladljivem številu stanovalcev naselja in skupno nadzorovanem nelegalnem priseljevanju drugih družin.