Mesto v senci nebotičnikov

Glede na dejstvo, da je v mestu polno praznih objektov, poslovnih in stanovanjskih prostorov, lahko namero investitorja, ki ji Mestna občina Novo mesto nekritično sledi, ocenimo zgolj kot konkurenčno dejanje enega podjetja do ostalih mestnih predelov s ciljem zagotavljanja čim višjih finančnih donosov. Posledica takih parcialnih reševanj v službi kapitala je seveda nadaljnje osiromašenje mestnega jedra, zanemarjanje preostalega dela Bršljina in neenakomeren razvoj ostalih mestnih predelov.

***

Potem so rekli: »Dajte, sezidajmo si mesto in stolp z vrhom do neba in si naredimo ime, da se ne razkropimo po vsej zemlji!« (1 Mz 11:4)

***

Kot nas pouči svetopisemska zgodba o Babilonskem stolpu, je človek že od nekdaj stremel kvišku, k uresničitvi večnega človeškega mita: doseči nebeško sfero. Tako kot babilonski stolp so tudi sodobni nebotičniki starodavni simboli svetovnega centra, t. i. axis mundi: objekta v obliki stolpa, ki povezuje zemljo z nebesi in obenem tudi vse strani neba. Kot nas uči zgodovina arhitekture, je vertikala za razliko od profane horizontale vedno imela sakralno konotacijo, ki ji sledimo od egipčanskih piramid prek srednjeveških katedral do sodobnih meganebotičnikov.

Nebotičniki so izdelek industrijske dobe, ko so nove gradbene tehnologije, predvsem pa nizka cena energije in surovin, omogočile gradnjo visokih objektov. Nebotičnike običajno gradijo v mestih z visoko ceno zemljišč in v središčih velikih mest, kjer z njihovo izgradnjo zagotavljajo visoko stopnjo rentabilnosti prostorov v posameznih etažah v primerjavi s ceno enote zemljišča, na katerem tak visok objekt stoji. Lep primer tovrstnega velemestnega šopka stolpnic je seveda Manhattan v New Yorku, v evropskem prostoru pa tovrstne težnje kaže npr. nemško finančno središče, tj. mesto Frankfurt na Majni. Ekonomika prostora seveda ni edini imperativ za gradnjo teh visokih stavbnih struktur. Tako kot templji in starodavne palače so tudi nebotičniki simboli mestne gospodarske in politične moči, mnogokrat celo določajo identiteto določenega mesta. Ker standarda, ki bi določal, kdaj neki objekt lahko označimo za nebotičnik, ni, lahko poimenujemo kot nebotičnike tudi stavbe višine npr. osemdeset metrov, če poudarjeno štrlijo iz gabaritov okoliškega grajenega okolja in s tem spreminjajo horizont mesta.

Novi trg 6

Verjetno se sprašujete, zakaj pišem o nebotičnikih, če jih v našem mestu ni. Res jih nimamo. Še. Naše majhno mesto goji namreč očitne ambicije, da se tudi z izgradnjo nebotičnikov začne primerjati z velikimi mesti. Ob tem bi dodal: ko bi se le še po čem drugem. Prva zgodba o, po nekem srečnem naključju še ne zgrajenem, a žal še vedno aktualnem novomeškem nebotičniku, se nanaša na ureditev Novega trga, natančneje na odstranitev obstoječega, propadajočega, in izgradnjo novega objekta na Novem trgu 6, na lokaciji t. i. nove občine. Občinski svet Mestne občine Novo mesto je na 30. seji 13. 7. 2006 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Novi trg v Novem mestu (Uradni list RS, št. 81/2006), s katerim je nadomestil do tedaj veljavni Odlok o ureditvenem načrtu Novi trg v Novem mestu (Uradni list RS, št. 50/94). Ena bistvenih razlik med obema odlokoma se je kazala v dovoljeni etažnosti omenjenega objekta na Novem trgu. Če je stari odlok dovoljeval etažnost novega objekta v gabaritih -3+P+4 oz. postavil pogoj, da višina objekta ne sme preseči višine sosednjih objektov vzdolž Seidlove ceste med križiščema s Šmihelskimi mostom in Rozmanovo ulico, pa še vedno veljavni spremenjeni in dopolnjeni odlok predvideva višinski gabarit objekta kar -4+P+8. V oči ne bode samo višina novega predvidenega objekta, ki bo krepko presegla višino vseh okoliških stavb in se kot višinski poudarek zarezala v vedutno umirjeni značaj historičnega jedra Novega mesta, temveč tudi način, kako je bil še vedno aktualni odlok sprejet. Ker je bilo o še vedno nezaključeni zgodbi že kar nekaj napisanega v medijih, tudi v Parku, tokrat le kratek povzetek dosedanjega dogajanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto je na zakonsko sporen način sprejel spremenjeni in dopolnjeni odlok o Novem trgu, ko je na že omenjeni 30. seji leta 2006 tedanji župan Boštjan Kovačič svetnikom dostavil kar 14 amandmajev na predlog odloka, ki so v marsičem spreminjali vsebino odloka, še posebej v delu, ki obravnava lokacijo Novi trg 6. Problem, na katerega je Društvo Novo mesto opozorilo tudi ministrstvo za okolje in prostor, je v dejstvu, da je večina občinskih svetnikov predlagane spremembe tudi potrdila, ne da bi se – ali pač – zavedala, da ravnajo v nasprotju z zakonodajo. Predlagane spremembe odloka namreč niso bile do tedaj v obravnavi na občinskem svetu, prav tako pa tudi niso bile javno razgrnjene, kar pomeni, da se zainteresirana strokovna in širša javnost do sprememb nista mogli opredeliti, kar je v nasprotju z zakonom predvidenih postopkov sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov. Ministrstvo za okolje in prostor je 31. januarja 2008 na podlagi dopisa Društva Novo mesto zahtevalo od Mestne občine Novo mesto pojasnila o postopku priprave in sprejema spornega odloka in obenem podalo opozorilo, da je »ustrezno sodelovanje javnosti eden temeljnih postulatov urejanja prostora oziroma prostorskega načrtovanja, kar je ustavno sodišče potrdilo in podrobneje razdelalo že v številnih odločitvah«. Mestna občina Novo mesto je resornemu ministrstvu odgovorila v dopisu 3. marca 2008, v katerem je na navedene očitke zapisala, da določbe o dopustni etažnosti objekta ni mogoče šteti kot dokončne odločitve o višini objekta, saj je ta regulirana tudi z drugimi urbanističnimi parametri, ki jih predpisuje isti odlok, kot so: dopustna površina načrtovane stavbe, število parkirnih mest, vpliv na podobo oziroma veduto mesta, predvsem pa je za sporni objekt oziroma območje predpisana tudi izbira najprimernejše strokovne rešitve z izvedbo javnega arhitekturnega natečaja. Pristojno ministrstvo je v odgovoru na pojasnila Mestne občine Novo mesto v dopisu 20. maja 2008 še enkrat opozorilo na kršitev postopkovnih določb zakonodaje s področja urejanja prostora in sklenilo, da bo z odločitvijo v tem primeru treba počakati do izvedbe javnega arhitekturnega natečaja, s katerim bodo pridobljeni konkretni pogoji za sporno lokacijo, in dopis sklenilo z ugotovitvijo, da postopek nadzora zakonitosti z ministrstva s tem še ni zaključen. Ob tem pa se poraja tudi nov problem, ki bi lahko imel še velike finančne posledice za našo občino. Začetni investitor projekta je bilo podjetje Elektroservisi, d. d., iz Trzina, ki je lokacijo odkupilo od občine za 800 milijonov takratnih tolarjev in 2008 objekt prodalo trebanjskemu podjetju Betonal, ki je – vsaj tako je mogoče razbrati iz medijev – načelno pristal na izgradnjo šestnadstropnega objekta. Toda podjetje je zašlo v hude finančne težave in sedanji lastnik objekta je Hypo Leasing, ki – vsaj tako domnevam – poskuša objekt prodati in verjetno potencialne kupce prepričuje, da lahko po veljavnem odloku na tem mestu zgradijo osemnadstropni objekt. V kolikor bi Mestna občina odstopila od spornega odloka, kar od nje zahteva Društvo Novo mesto, oziroma bi jo k temu prisililo ustavno sodišče zaradi opisanih postopkovnih nepravilnosti, bo imel takratni investitor vso pravico do odškodnine, v kolikor bo dokazal, da je bil pri nakupu zaveden in da mu je bila s tem povzročena materialna škoda. Odškodnino bi v tem primeru seveda morala plačati Mestna občina Novo mesto.

Območje BTC ob Ljubljanski cesti

Drugi primer načrtovanja novih nebotičnikov, ki ga v tem članku obravnavam, pa je območje Ljubljanske ceste oziroma natančneje območje nekdanjih skladiščnih con, danes trgovskega in poslovnega centra BTC med Ljubljansko cesto in železniško progo v Bršljinu. Mestna občina Novo mesto pripravlja občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) prenove ob Ljubljanski cesti 27. Pobudnik oziroma investitor OPPN je BTC, d. d., Ljubljana. Namen urejanja območja je razvoj centralnih dejavnosti ter posledično krepitev vloge centralnega dela Bršljina in vzhodnega dela mesta v območju širšega mestnega območja. Prenova bo sledila preobrazbi pretežno trgovskih dejavnosti v območje mešane rabe z možnostjo bivanja ter poleg trgovskih še intenzivnejši razvoj poslovnih, storitvenih, upravnih in družbenih dejavnosti lokalnega in regionalnega razvoja. Predmet obravnave je tudi območje ob Bršljinskem potoku, ki ga bodo preuredili v parkovno urejene površine. Ker je OPPN v času pisanja članka šele v fazi izdelave in ni bil niti predstavljen na javni razgrnitvi in javni obravnavi, se bom omejil le na dve vprašanji. Prvo se bo nanašalo na izgradnjo na tem mestu načrtovanih nebotičnikov, drugo pa na problem parcialnega reševanja omenjene mikrolokacije v odnosu do celotnega območja Bršljina, mesta in regije. Glede stolpnic (OPPN v izdelavi na tem mestu namreč predvideva izgradnjo treh stolpnic, in sicer vertikalnih gabaritov 2K+2P+7N, 2K+2P+9N in 2K+2P+11N), se bodo načrtovalci vsekakor spraševali, v čem je problem, saj v bližini ni historičnega mestnega jedra, celo vizualnega stika ni z njim. Res je, bo pa tovrstno parcialno reševanje posledično še kako vplivalo tako na stanje v starem mestnem jedru kot v drugih mestnih predelih.

Načrtovalci izgradnjo novih stolpnic opravičujejo s potrebo po izraznih stavbnih poudarkih na eni od osrednjih vstopnih točk v mestno središče. Nebotičniki, kot sem ugotavljal že v primeru Novega trga, prebijejo vse horizonte, zaprejo lahko ključne mestne vedute, predvsem pa okoliškim objektom in odprtim prostorom povzročijo kopico problemov, zlasti glede zagotavljanja ustrezne osončenosti in prevetrenosti. Predvsem pa porušijo že določeno višinsko enotnost prostora, na simbolni ravni pa tako reurbanizirano mestno območje vse bolj prevzema vlogo novega mestnega središča, t. i. downtowna. Torej se mesto ne širi navzven iz centra, temveč center postane vse bolj obrobje tako reurbaniziranih mestnih predelov. Iz navedenih višinskih gabaritov novih načrtovanih objektov, med katerimi pa stoji še kopica nižjih, višinsko primerljivih z objekti na drugi strani Ljubljanske ceste, kot so poslopje policije, Hedera in trgovski objekt z garažno hišo ob bencinski postaji, lahko ugotovimo, da se bo na zelo majhnem prostoru odvijala velika gostota različnih dejavnosti, kar bo po eni strani povzročalo dodatne prometne obremenitve v prostoru, po drugi strani pa zaradi nekritičnega parcialnega reševanja vplivalo tudi na funkcijo ostalih mestnih predelov. Prvi problem se kaže že v zanemarjanju Bršljina kot celote, ne povsem dorečenega vsebinskega in prometnega povezovanja historičnega dela Bršljina in Livade z obravnavanim centralnim delom, ki ju poleg Bršljinskega potoka ločuje tudi železniška proga, kaj šele, da bi ta, v dobršni meri degradirani mestni predel Bršljina, ki kar kliče po celoviti in strokovno premišljeni reurbanizaciji, obravnavali celostno. Tudi dvomim, da Novo mesto potrebuje toliko novih prostorov za centralne dejavnosti tercialnega (trgovine, gostinstvo, storitve) in kvartarnega značaja (zdravstvo, izobraževanje, kultura, šport, uprava) kot tudi novih stanovanj, da bi bilo treba v ta namen graditi nebotičnike. Glede na dejstvo, da je v mestu polno praznih objektov, poslovnih in stanovanjskih prostorov, lahko namero investitorja, ki ji Mestna občina Novo mesto nekritično sledi, ocenimo zgolj kot konkurenčno dejanje enega podjetja do ostalih mestnih predelov s ciljem zagotavljanja čim višjih finančnih donosov. Posledica takih parcialnih reševanj v službi kapitala je seveda nadaljnje osiromašenje mestnega jedra, zanemarjanje preostalega dela Bršljina in neenakomeren razvoj ostalih mestnih predelov.

Spremenjeni odnosi v prostorskem načrtovanju

In kje lahko iščemo razloge za takšno prakso? V zadnjih tridesetih letih, ko je tudi Slovenija stopila iz klasične industrijske družbe modernizma v nastajajočo postmoderno, postindustrijsko družbo, se je to vse bolj kazalo tudi v spreminjanju urbanistične prakse. Nekdanje družbeno načrtovanje z javnimi sredstvi vse bolj zamenjuje na eni strani fleksibilen, na drugi pa odprt, obenem pa tudi naporen in zamuden sistem občutljivega družbenega dogovarjanja, ki na eni strani zmanjšuje neposredno vlogo in vpliv države kot tudi lokalne skupnosti, na drugi pa v ospredje potiska tržni, agresivno naravnan kapitalski interes. V praksi se v fazi prostorskega načrtovanja, kar dokazuje tudi ta članek, to najbolj odraža v dejstvu, da pri načrtovanju novih posegih v mestno substanco ni več obče veljavnih pravil, temveč je (bo) potrebno za vsako lokacijo posebej tehtati argumente za in proti ter ob tem jasno ločevati javni interes od kapitalskega. In ravno tu sta velika vloga in obenem priložnost civilne inciative, tudi Društva Novo mesto, da s svojim aktivnim delovanjem in čuječnostjo zagovarja ekonomsko šibek javni interes in ob tem spodbuja razvoj postmodernih, splošno sprejetih vrednot, kot so okoljska vzdržnost, kreativno sožitje obstoječega z novozgrajenim ter trajnostni razvoj celotnega mestnega prostora.

Viri in literatura:

Mesta se umirjajo in iščejo pravo ravnovesje, intervju z arhitektom in urbanistom Aleksandrom Ostanom, Dobro jutro, sobota 19. 12. 2009, str. 18.

Grega Košak, Odprto pismo mojemu županu Jankoviču in njegovi urbanistični posadki, 6. 10. 2009 (www.trajekt.org/akcije)

Skyscraper (www.en.wikipedia.org/wiki/skyscraper)

Arhiv Društva Novo mesto.

Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto.

K fotogorafiji: Fotomontaža nesporno dokazuje, da bi nebotičnik še kako negativno vplival na sicer umirjeno veduto historičnega mestnega jedra.