Komentar odločitve SLS o podpori A. Muhiču: Preračunljiva poteza za ohranitev pozicij moči

Že ko se je Franci Bačar prvič pojavil v vlogi »županskega kandidata« SLS na predvolilnem soočenju Društva Novo mesto in je tam bolj ali manj zbijal neslane šale, smo zapisali, da gre najverjetneje za bolj ali manj slamnatega kandidata, ki bo v nekem trenutku odstopil od kandidature in prepustil mesto Alojziju Muhiču. In to se je danes tudi zgodilo, pa čeprav je SLS v zadnjih dneh novinarjem pošiljal signale, kot da ima »svojega« kandidata.

SLS je celoten mandat igral vlogo tihega koalicijskega partnerja Zveze za Dolenjsko in aktualnega župana. Zakaj so v SLS tako delovali, niso nikoli javno pojasnili. Z Muhičem jih sicer veže veliko stvari, vendar so vse večinoma bolj nenačelne narave. Alojz Turk, predsednik občinskega SLS je direktor CeROD-a, podjetja v občinski lasti novomeške občine, ki jo vodi Muhič. Pred tem je bil dolga leta v upravi Zarje, podjetja v večinski občinski lasti. Franci Bačar je odigral ne povsem jasno vlogo v aferi Zarja, kjer je član nadzornega sveta, ki mu je sicer donedavna predsedoval Alojzij Muhič.

Pred štirimi leti je na volitvah zmagala koalicija Zveze za Dolenjsko, SD, SDS in DeSUS. SLS ni bilo zraven. Prav tako ne liste Miloša Dularja. Vendar je Muhič ravno s pomočjo teh dveh tihih partnerjev uspeval župansko barko nekako peljati skozi bolj ali manj viharni zaliv občinskega sveta (čeprav se je ob tem velikokrat prevrnil, navsezadnje je v primeru zadnjega proračuna in obravnave Zarje celo povsem potonil).

Nekako je s pomočjo tega skrivnega zavezništva preživel to, da je najprej  izgubil ženski del ekipe Zveze za Dolenjsko, potem tudi SDS, navsezadnje celo Socialne demokrate. DeSUS-a pa v resnici nikoli ni imel.

Zakaj se je pravzaprav SLS odločila za podporo Muhiču? Resne alternative naslednji tezi – pa spet prosim Alojza Turka ali pa Francija Bačarja, da me demantirata, če se motim – ne najdem: Pri tej podpori gre izključno za poskus ohranitve pozicij moči, ki jih držijo nekateri posamezniki pri občinskem »koritu«.

Kakšno korist ima SLS v tem, da podpre nekdanje jedro novomeških liberalnih demokratov okoli župana Muhiča? Kot stranka bo zaradi tega samo izgubljala. Franci Bačar – v kolikor bi stranka in on sam kandidaturo vzela resno – nikakor ni tako zelo šibak kandidat. Je menedžer in strokovnjak, ima nekaj vez v gospodarstvu in je poznan v športnih krogih. Konec koncev pa ima tudi politične izkušnje. Pozna delo občine. Lahko bi se promoviral kot poznavalec razmer s številni izkušnjami. Res je, da najverjetneje ni ravno prvi favorit za zmago, saj SLS v novomeški občini pač ni ravno močno stranka. Pa vendar bi dobil dostojen rezultat in na volišče pritegnil toliko volilcev, da bi iz SLS naredil stranko, ki v novomeškem političnem prostoru spet nekaj pomeni. Nekaj več kot samo posodico, iz katere si ta ali oni župan vzame glas ali dva, kadar jih pač potrebuje, v zameno pa pač podeli kakšno direktorsko mesto.

Pri tej podpori gre za potezo, ki v političnem smislu koristi izključno in samo Alojziju Muhiču in Zvezi za Dolenjsko. S to podporo sta se znebila kandidata, ki bi jima bil pri nabiranju glasov v veliko napoto, saj vendarle »ljudski« Muhič in SLS štartata na isto volilno bazo.

Zaenkrat smo sicer ostali brez nekaterih bistvenih podatkov. Predvsem ni nihče vprašal, v kakšni obliki obstaja dogovor med ZZD in Muhičem. So dogovor sploh podpisali ali gre spet za “moški” stisk rok?  So morda podpisali aneks h kaki že obstoječi tajni pogodbi? Na kak način bodo podprli Muhiča? Bo skupni kandidat? In predvsem: katere programske prioritete in projekte je županski kandidat sprejel v svoj program, zato da je dobil podporo SLS.

Razlogi, ki so jih navajali v SLS na tiskovni konferenci o tem, zakaj so podprli Muhiča so namreč “rahlo” majavi: 1. »Kljub recesiji je župan izpeljal zastavljene projekte.« To je očitno sprenevedanje, saj je vsakomur razen največjim »bleferjem«, kar vodilni člani novomeške SLS očitno so, jasno, da župan zastavljenih projektov v veliki večini ni izpeljal. Morda je kriva recesija, morda je kriva delitvena bilanca, morda je kriva država, morda je krivo vreme, morda Lojze »res ni kriv«, toda dejstvo je, da zastavljenih projektov ni izpeljal, kar je navsezadnje priznal tudi on sam. 2. »Bil je uspešen pri sanaciji financ.« Sanacija dolgov financ ni povsem uspešna, dolgovi ostajajo. Vendar – ne glede na to – je Alojz Turk pozabil povedati, da je ravno župan občino pripeljal v izjemno tvegano finančno situacijo in da je moral – kar je najhuje – projekte celo zamrzniti na polovici, da je občinsko blagajno sploh ohranil pred bankrotom. Da je župan pokazal širino pri kadrovanju, je bil tretji navedeni razlog. Morda je to res, vendar le delno: kot da so pri SLS pozabili na imenovanje direktorja občinske uprave, ki se je izkazalo za povsem zgrešeno (ali pa gre pač za grešnega kozla, kakor hočete) in na dejstvo, da se je v gospodarskih družbah v občinski lasti kadrovalo izrazito politično. Res pa je potrebno čestitati Muhičevi ekipi za sprejetje OPN-ja, ki pa je vendarle spet rezultat dela ne samo zadnjega mandata in vendarle samo črka na papirju, ki smo jo v dobršni meri imeli tudi že prej.

Kakšna je torej bilanca današnjega dneva? SLS je s to odločitvijo zavestno pristal na svojo nadaljnjo marginalizacijo na novomeški politični sceni. Hkrati so posamezniki zaigrali na karto Muhičeve zmage, in če bo takarta zmagovita, bodo pobirali dobičke, če so le izpogajali kar koli pametnega. Muhič si je s podporo SLS (predvsem pa s tem, da Bačarja ne bo v igri) najverjetneje kupil zanesljivo vstopnico v drugi krog. Bačar je, kot rečeno, ravno tip politika, ki je Muhiču karakterno najbližje in bi jemal ravno iz Muhičeva »ljudskega bazena«. Njegova kandidatura bi močno omajala županovo pozicijo in bi ga morda stala celo uvrstitve v drugi krog. Zato so si v ZZD najverjetneje na vse pretege prizadevali – ne toliko za to, da SLS ne bi imel svojega kandidata, ampak bolj za to, da ta kandidat ne bi bil ravno Franci Bačar.

Sedaj sta se na novomeškem političnem prizorišču dokončno postavila dva dokaj izoblikovana bloka. Na eni strani imamo »stare sile«, ki novomeški politični prostor obvladujejo že dvajset let. Na drugi strani imamo »blok alternative«, se pravi predvsem Kekca, Mileno Kramar Zupan in Gregorja Macedonija (Perhajeva pozicija zaenkrat ni povsem razvidna, čeprav se zdi, da je vendarle bližje bloku alternative.). Pričakovati je, da bo v drugi krog iz vsakega bloka prišel en kandidat.

Muhič mora pred kandidatom alternative, kdor koli že bo, dobiti dokaj visoko prednost, vsaj deset, še bolje 15 odstotkov. Če bo prednost manjša od deset odstotkov, bo alternativni blok vsekakor stopil skupaj in navsezadnje morda le uspel poraziti konservativnega. Če pa Muhiču uspe pridobiti visoko prednost, potem zna blok alternative razpasti ali pa vsaj nekako »zmrzniti« (dovolj bi bilo, če bi jih uspavali za kakšen teden), kar bi pomenilo dokaj gotovo zmago aktualnega župana 24. oktobra 2010.

Muhičev tabor mora sedaj delati predvsem na tem, da uspava čim večji del volilnega telesa. Medtem ko mora nasprotni tabor početi ravno obratno: na volišča pripeljati čim več volivcev in si s tem zagotoviti večjo razpršitev glasov in močnejše adute za drugi krog.