Dokument iz leta 2008: Zarja deluje v nasprotju z interesi novomeške občine na stanovanjskem področju

Alojzij Muhič, novomeški župan in predsednik nadzornega odbora Zarje d.o.o. je v današnji izjavi za Dolenjski list dejal, da je Zarja “strateško podjetje za uresničevanje občinske stanovanjske politike”. Ob tem je zanimiv dokument, ki ga je leta 2008 pripravila občinska uprava, v katerem je ugotovljeno ravno nasprotno.

Leta 2008 bi moral občinski svet MO Novo mesto obravnavati dokument z naslovom Stanovanjski program Mestne občine Novo mesto za obdobje 2008 – 2013. Vendar je tik pred sejo župan Alojzij Muhič brez obrazložitve to točko umaknil iz dnevnega reda. Tudi kasneje občinski svet tega ni obravnaval. Dokument je zanimiv zaradi tega, ker so strokovne službe občinske uprave v tem dokumentu izrazito kritični do podjetja v večinski lasti občine, to je Zarje d.o.o.. Bralce izrecno opozarjamo, da gre za dokument iz leta 2008 in da smo o sedanjem stanju že posredovali vprašanja upravi Zarje (Milošu Dularju in Borutu Novaku) ter Mestni občini Novo mesto.

Ob tem opozarjamo tudi na članek, ki je bil leta 2008 objavljen na spletnih straneh Žurnal24.

Prav tako smo o tej problematiki pisai tudi v Parku v članku, ki je dostopen na tej povezavi.

Na začetku velja opozoriti, da je ena temeljnih nalog občin na področju stanovanjske politike v tem, da tudi socialno ogroženim omogoči uresničitev ustavne pravice do stanovanja. Običajni mehanizem za uresničevanje te politike so tako imenovana neprofitna stanovanja.

Študija ugotavlja, da je v Mestni občini Novo mesto ponudba stanovanj za socialno ogrožene premajhna in da je eden temeljnih razlogov tudi v poslovanju podjetja Zarja, pri čemer pa sama občinska uprava opozarja na to, da je to gospodarska družba, ki mora po drugi strani skrbeti za ustvarjanje dobička.

Zanimivo pa je, da je na novinarski konferenci, ki jo je v začetku leta 2009 sklical direktor Miloš Dular, le-ta izrecno dejal, da je osnovna dejavnost družbe upravljanje z neprofitnimi stanovanji. Takrat se je družba preoblikovala iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo:

»Če bi torej družba ostala delniška družba s prosto prenosljivimi delnicami, se lahko namesto delničarjev ustanoviteljic, med njimi je največ občin in manjše število družb, ki so imele podobne obveznosti kot občine do stanovalcev, pojavijo delničarji, katerih interesi bodo usmerjeni zgolj k ustvarjanju dobička, h kateremu pa neprofitna stanovanja prav gotovo ne sodijo.«

»Pri tem se zastavlja vprašanje, kdo bo v tem primeru nosil odgovornost socialnega bremena za sedanje najemnike neprofitnih stanovanj. K ohranjanju osnovne dejavnosti ter namena ustanovitve družbe, ki so opredeljeni v prehodnih in končnih določbah Statuta družbe Zarja, d.d., in ki jih je sedaj v celoti povzela tudi Družbena pogodba, so se zavzeli tedanji ustanovitelji, sedanji družbeniki,« je takrat izrecno dejal Dular.

Iz dokumenta iz leta 2008 je razvidno, da je Mestna občina Novo mesto kot ustanovitveni kapital v Zarjo d. d. vložila prek 300 stanovanj. Po podatkih iz leta 2008 je bilo od tega približno 270 stanovanj neprofitnih. Stanovanja so v lasti Zarje, vendar ima v njih dodelitveno pravico Mestna občina Novo mesto. To pomeni, da je občina tista, ki odredi, kdo bo najemnik tovrstnega stanovanja.

Toda Zarja po navedbah občinske uprave iz leta 2008 deluje v nasprotju s temi pravili. Ta stanovanja naj bi oddajali celo po tržnih najemninah mimo vednosti občine. V dokumentih je naveden celo seznam več kot desetih stanovanj, ki so bila oddana kot tržna stanovanja oziroma prodana, čeprav so opredeljena kot neprofitna.

Pomenljivo je tudi dejstvo, da je občina na Zarjo naslovila kar nekaj dopisov, v katerih je zahtevala pojasnila glede opredelitve izpraznjenih stanovanj, vendar podjetje nanje ni odgovarjalo.

Zarja bi morala v skladu z določitvami Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem takšna stanovanja dodeliti izključno za neprofitno najemnino in na podlagi javnega razpisa. Zadnji tak razpis je Zarja objavila avgusta 2004 (podatek je iz dokumenta iz leta 2008). Od takrat naprej MO Novo mesto ni bila s strani Zarje zaprošena za nobeno soglasje k dodelitvi,« piše v dokumentu občinske uprave.

Po evidentiranih podatkih iz dokumenta leta 2008 je v Novem mestu čedalje večja potreba po neprofitnih stanovanjih, saj se socialne stiske ljudi povečujejo iz leta v leto. V letu 2007 je občina evidentirala kar 100 prosilcev za neprofitna stanovanja. Na razpis je sicer prejela 36 vlog, ugodno pa je bila rešena samo 1. »Potrebe po neprofitnih stanovanjih bistveno presegajo ponudbo. Letno je evidentiranih trikrat več prosilcev, kot je razpoložljivih stanovanj. Ob tem je potrebno vzeti v obzir tudi prosilce, ki niso evidentirani.

Fotografija Tomaž Levičar.