Težak dan za Alojzija Muhiča, pomemben dan za Novo mesto

Včerajšnji dan je bil najtežji dan v politični karieri Alojzija Muhiča. Verjetno je šlo za edino sejo v zgodovini mestne občine, na kateri župan ni spregovoril niti besede. In tudi po seji ni dajal nobenih izjav novinarjem, kar je bila sicer običajna praksa.

Svetniki so drug za drugim udrihali po odločitvah, ki jih je župan sprejemal v zadnjih nekaj mesecih in letih v zvezi z Zarjo, in sprejeli sklepe, ki od župana zahtevajo, da vse, kar je počel dosedaj, takoj prekliče.

Župan bo moral dodobra zbrati misli. Kako naj ohrani svojo kredibilnost? Če sprejme sklepe občinskega sveta, potem tako rekoč zanika svoja dejanja, in to na področju, ki naj bi bilo njegovo najmočnejša plat, namreč na področju ekonomije. Sem dober gospodar, je dejal Muhič, ko je prevzemal krmilo. Če odločitve občinskega sveta ne sprejme – formalno stvari niso čisto jasne, ni jasno, kdo sploh zastopa Mestno občino Novo mesto v podjetjih, kjer ima deleže – če odločitve ne podpre, potem bo še utrdil videz samodržca, ki ga je začel ustvarjati s tem, ko je povsem brez vednosti občinskega sveta predlagal in sprejel sporno dokapitalizacijo Zarje.

V vsakem primeru je v javnosti izgubil precejšen del kredibilnosti. In to v trenutku, ko jo najbolj potrebna, v predvolilnem času. Ravno na kredibilnosti gradi svojo zgodbo Alojzij Muhič. Spomnimo, da je še pred dobrim mesecem dni svojim članom, članom Zveze za Dolenjsko dejal, da »mandat končuje brez afer«. Sedaj si je zakuhal najbolj neprijetno od vseh afer: očitek, da je skušal tako rekoč tajkunizirati občinsko premoženje.

Kako bodo to sprejeli člani Zveze za Dolenjsko? Kako bodo to sprejeli morebitni predvolilni partnerji? Zaenkrat je edini predvolilni partner Alojzija Muhiča Miloš Dular (oziroma njegova famozna »nestrankarska« združba Radi imamo Novo mesto in podeželje).  Prav Miloš Dular, direktor Zarje, ki je tudi sam globoko potopljen v afero. Kdo se jim bo pridružil? Kdo si bo upal tvegati, da podpira netransparentno vodenje občinskega podjetja, kar je najbolj mila oznaka tega, kar se je v zadnjih letih dogajalo z Zarjo? Kdo si bo v tem trenutku še upal pridružiti koaliciji Muhič – Dular?

Sicer nikomur ni povsem jasno, zakaj se je župan sploh spustil v avanturo z dokapitalizacijo. Tudi če bi bilo s sklepom o dokapitalizaciji vse v redu, če bi za njo stale kake resne ekonomske analize, bi javnost v razgretem predvolilnem času skočila v zrak že zaradi soliranja in tišine, v kateri se je vse skupaj dogajalo.

Se pravi, da je župan ocenil, da bo dvignil nekaj prahu, da pa svetniki ne bodo zmogli poguma in enotnosti, da bi sklicali izredno sejo in celo zbrali soglasno podporo proti zavrnitvi vsega, kar je Muhič počel. Ocena, ki je bila povsem napačna. Celoten občinski svet mu je dal zaušnico. Razen najožjih strankarskih kolegov, ki pa si niti niso upali pritisniti tipke proti, ampak so se glasovanja vzdržali. Neverjeten presedan v občinski politiki, ko je župan ostal tako rekoč na čistini, medtem ko je vsakdo, ki je prijahal mimo, ustrelil s svojo puščico.

Zakaj torej tovrstno ravnanje? Nekateri trdijo, da je Alojzij Muhič pač izjemno dober človek, ki včasih enostavno ne zna reči ne. Da se pač prehitro pusti prepričati. Drugi trdijo, da je naivnost zgolj piarovska maska, ki si jo je Muhič nadel. Da pač zavestno vodi politiko, ki škoduje občinskim interesom, koristi pa njemu samemu. Tretji trdijo, da je župan zgolj lutka v rokah nekih tretjih sil iz ozadja. Toda v vseh primerih to pomeni, da Novo mesto nima dobrega in močnega župana.

Glede na molk župana očitno ni možno predpostaviti, da bi obstajala še četrta možnost, namreč da je župan imel (za občane) dobre razloge za svoje odločitve v zvezi z Zarjo.

Do volitev so še trije meseci. Je to dovolj, da se afera pozabi? Najbrž ne, saj bo občinski svet svojo zgodbo peljal naprej. Župana sklepi močno zavezujejo. Treba je odpoklicati nadzornike (se pravi, da mora župan sprožiti postopke, da bo razrešil samega sebe). Treba je razrešiti upravo (se pravi upravo, ki jo je imenoval sam župan). Treba je narediti forenzično preiskavo poslovanja podjetja (se pravi poslovanja, ki ga je župan nadziral v zadnjih letih).

Poleg tega se bodo začela postavljati podobna vprašanja v drugih primerih in v drugih občinskih podjetjih, kjer ima vpliv občina. Afera Zarja bi lahko bila tudi Muhičev politični samomor.

Ampak  vse to je manj pomembno. Bolj pomembno je to, da so bili včeraj v občinskem svetu postavljeni dokaj visoki standardi za novomeško politiko. Dolga leta se je občinsko upravljanje v podjetjih vodilo na izjemno netransparenten in politikantski način, pri katerem se je sledilo zasebnim in interesom posameznikov. Včeraj se je v občinskem svetu temu soglasno reklo Dovolj. A treba je pripomniti, da revolucija žre lastne otroke. Del tistih, ki so danes županu najbolj glasno oporekali, so bili tudi sami dolga leta na čelu enake politike. In del tistih, ki so danes oporekali, bodo jutri morda na oblasti. Zapadli bodo enakim skušnjavam kot Lojze Muhič v mandatu 2006 – 2010.