Predlog o malem delu: Spregledali interese študentov

Najbolj v nebo vpijajoč primer zavajanja je trditev, da študentsko delo opravljajo »večni« študentje pri tridesetih, ki jih delodajalci namesto redne zaposlitve raje plačujejo prek stroškovno prijaznejših študentskih napotnic. Trditev ne vzdrži niti najmanjše kritične presoje. Po zadnjih dostopnih podatkih Davčne uprave RS namreč glavnino študentskega dela, tj. 80 odstotkov, opravijo mladi do vključno 23. leta starosti. Starih 30 let in več, ki delajo prek napotnice, pa je v strukturi manj kot dva promila ali 256 ljudi v letu 2008.

V javnosti se praviloma v kontekstu študentskih skupnosti omenjajo samo Študentska organizacija Slovenije in študentske organizacije univerz. Na lokalne organizacije – študentska društva – se največkrat pozabi. V luči vsesplošnega javnega linča, osebnih diskvalifikacij in napačnih navajanj, ki jih medijem na pladnju servirajo razočarani politični podmladki ter od MDDSZ najeta agencija za medijsko načrtovanje, to niti ni tako slabo. Toda ob tem se pozablja na najbolj reprezentativne študentske entitete, v katere je po zadnjih podatkih včlanjenih prek 24 300 študentov. Študentska društva so v dobrem desetletju delovanja postala ponekod edina lokalna kulturno-izobraževalna središča z zavidljivimi letnimi produkcijami.

***

V zadnjem desetletju je ureditev študentskega dela doživela že veliko popravkov in dopolnil. Osnovni koncesijski dajatvi sta bili dodani novi davščini, in sicer za izgradnjo študentskih domov in za štipendijski sklad. Priznani stroški koncesionarjev in sredstva za študentske organizacije so se zmanjšali, omejilo se je število ur dela.

Spodbuda za delo na črno

Če so se prejšnje vlade študentskega dela lotile na način tankega rezanja kraškega pršuta, ima ta vlada namen zarezati v ureditev, kot babica nareže poli salamo – na prst debele kolobarje. Po neuradnih podatkih naj bi namreč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) v vladno usklajevanje poslalo predlog, ki predvideva skoraj 100-odstotno povečanje skupne obremenitve izplačil študentom, in sicer na račun polnjenja blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistveno naj bi se spremenila tudi razmerja pri delitvi koncesijskih dajatev, zlasti na škodo študentskih servisov. Skupna obremenitev študentskega dela naj bi tako znašala blizu trideset odstotkov. Račun povečanja dajatev bo seveda plačalo slovensko gospodarstvo. In ta račun je sorazmerno visok, 46 mln EUR na leto, če smo natančni. Nalaganje novih bremen delodajalcem v času recesije ne samo da ni smotrno, ampak celo kliče po delu na črno. Veliko manjših podjetij v sektorju, v katerem se plačuje predvsem z gotovino, bo v zasledovanju konkurenčne prednosti prisiljeno študente zaposlovati mimo zakona. Študent bo na napotnico delal le uro ali dve na dan, preostanek delovnika pa bo plačan na roke. Srečanje z izigravanjem pravnega reda že na začetku poslovne poti mladih zagotovo ni najbolj vzorno dejanje države.

Upokojenci proti študentom

Zakon o malem delu dodeljuje pravico do začasnih in občasnih del brez zamrznitve pokojnine tudi upokojencem. V tem pogledu vlada napačno izenačuje tiste na začetku in tiste na koncu poslovne kariere. Zavedati se je treba, da imajo vsi upokojenci že zagotovljen stalen mesečni dohodek, medtem ko štipendije prejema le dobra petina vseh študentov in da te dosegajo le slabo tretjino povprečne mesečne pokojnine. Z vstopom upokojencev na trg malega dela bodo študentje dobili močno nelojalno konkurenco. Poleg že zagotovljene eksistence in velike številčne premoči upokojenci svoj urnik ne rabijo prilagajati šolskim obveznostim. Zato bodo pripravljeni delati za manj denarja in vse dni v tednu. Povpraševanje po malem delu je neelastično in povečana ponudba delovne sile nanj ne bo vplivala. Tako lahko z veliko gotovostjo predvidevamo, da bodo študentje izgubili delo na račun bolj prilagodljive delovne sile.

Zavajajoči »podatki«

V zadnjem mesecu se je v medijih pojavilo kar nekaj napačnih ali celo namerno zavajajočih trditev o študentskem delu. Najbolj v nebo vpijajoč primer zavajanja je trditev, da študentsko delo opravljajo »večni« študentje pri tridesetih, ki jih delodajalci namesto redne zaposlitve raje plačujejo prek stroškovno prijaznejših študentskih napotnic. Trditev ne vzdrži niti najmanjše kritične presoje. Po zadnjih dostopnih podatkih Davčne uprave RS namreč glavnino študentskega dela, tj. 80 odstotkov, opravijo mladi do vključno 23. leta starosti. Starih 30 let in več, ki delajo prek napotnice, pa je v strukturi manj kot dva promila ali 256 ljudi v letu 2008. Dokončnemu padcu teze prispeva podatek taistega državnega organa, da 85 odstotkov dijakov in študentov prek napotnice zasluži manj kot 340 EUR na mesec. Velikokrat se tudi zmotno navaja, da je študentsko delo slovenski unikum. To seveda ne drži. Večina evropskih držav pozna institucionalno delo ob študiju in na Danskem, v Nemčiji in Avstriji je delež mladih, ki opravljajo takšno delo, višji od 65 odstotkov, kolikor znaša slovenski delež.

Konec študentskih servisov

V zadnjih desetih letih so se priznani stroški koncesionarjev – študentskih servisov znižali za 40 odstotkov in skoraj polovica agencij za posredovanje študentskih del v zadnjih petih letih ni zdržala pritiska zmanjšanih neto prilivov. Od 85 servisov leta 2004 jih deluje le še 48. Pri tem pa MDDSZ ugotavlja, da se danes »okoli 10 do 15 študentskih servisov spopada z resno eksistenčno krizo«. Glede na zadnje neuradne podatke iz MDDSZ se koncesionarjem piše še bistveno slabše. Zakon o malem delu naj bi namreč predvideval še nadaljnje polovično zmanjšanje priznanih stroškov. Zmanjševanje zasleduje cilj enega od izhodišč zakona, da naj bi študentsko delo posredovale izključno neprofitne organizacije, vendar je tako rigorozno zmanjševanje absurdno. Dvoodstotno nadomestilo za posredovanje študentskih del pomeni popolno ukinitev vseh subvencij in ugodnosti za študente, ukinitev avansiranja plačil, brezplačnih telefonov in kratkih sporočil za informacije o prostih delovnih mestih, ukinitev sponzoriranja ali oglaševanja in zaprtje večine poslovalnic. Sledeči ukrep, ki bo še naknadno zmanjšal dostopnost do dela in posledično študija, je nerazumljivo uvajanje dodatnih obrazcev in poročil za podjetja, ki želijo zaposliti delavca prek malega dela. Vse kaže, da bodo mala dela posredovali samo še Zavodi za zaposlovanje in upokojenska društva.

Konec samostojnosti študentskih organizacij

V začetnih izhodiščih reforme študentskega dela v decembru 2009 se je pojavila ideja, da bi del koncesijske dajatve, ki sedaj pripada študentskim organizacijam, razpolovili in prek javnih razpisov delili na vse mladinske organizacije. V prevodu to pomeni financiranje tudi političnih podmladkov in ironično zahtevo kandidiranja na javni razpis s projekti protivladnih demonstracij ali organiziranja civilne nepokorščine. Argument nedopustnega poseganja v avtonomijo študentskih organizacij in očitek o financiranju svojih podmladkov naj bi MDDZS prepričala v opustitev zadevnih predlogov. Tako novi predlog na videz ohranja enako stopnjo financiranja obštudijskih dejavnosti, vendar le v prvem letu veljavnosti zakona. Vsako naslednje leto naj bi se delež, namenjen študentskim prostočasnim dejavnostim, zmanjšal za kar pol koncesijske točke ali 12,5 odstotka. Zaradi postopnega zmanjševanja pravic iz naslova koncesij, pričakovanega povečanja dela na črno, obsežnejše birokracije in strogih časovnih omejitev opravljanja malega dela se študentskim organizacijam upravičeno tresejo hlače.

V javnosti se praviloma v kontekstu študentskih skupnosti omenjajo samo Študentska organizacija Slovenije in študentske organizacije univerz. Na lokalne organizacije – študentska društva – se največkrat pozabi. V luči vsesplošnega javnega linča, osebnih diskvalifikacij in napačnih navajanj, ki jih medijem na pladnju servirajo razočarani politični podmladki ter od MDDSZ najeta agencija za medijsko načrtovanje, to niti ni tako slabo. Toda ob tem se pozablja na najbolj reprezentativne študentske entitete, v katere je po zadnjih podatkih včlanjenih prek 24 300 študentov. Študentska društva so v dobrem desetletju delovanja postala ponekod edina lokalna kulturno-izobraževalna središča z zavidljivimi letnimi produkcijami. V letu 2009 je tako 55 članov Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveze ŠKIS) organiziralo skupaj 7988 dogodkov, na katere je prišlo 506 150 obiskovalcev. Skupaj so sofinancirali 1037 različnih subvencij, ki so zadevale 25 700 deležnikov in prek 360 humanitarnih in socialnih akcij pomagali 4180 študentom. Vse leto je bilo na voljo 41 informacijskih centrov s 97 t. i. e-točkami (brezplačni dostop do računalnika z dostopom do interneta), ki jih je uporabljalo skupaj 49 200 uporabnikov. Izdanih je bilo 75 knjig v skupni nakladi 59 750 izvodov, izšlo pa je še 272 časopisov in informativnih publikaciji v skupni nakladi 239 600 izvodov. Ob tako močno razpršeni dejavnosti študentskih društev bi pričakoval večjo samozavest Zveze ŠKIS pri nastopanju v medijih in prodornejšo lobiranje poslancev v regiji.

Rešitve

Predlog zakona naj bi predvideval tudi nekaj dobrodošlih novosti, misleč predvsem na formalno priznanje delovnih izkušenj v okviru malega dela. Vendar je dobro premišljenih in zaželenih rešitev v predlogu Zakona o malem delu bistveno premalo. Po neuradnih podatkih v gradivu ni moč zaslediti predloga Študentske organizacije Slovenije za vzpostavitev skupne e-evidence vpisanih oseb na izobraževalne ustanove. Največja težava pri odpravi fiktivnih vpisov v študijske programe je prav pomanjkanje skupne evidence študentov, kar omogoča večkratno zaporedno vpisovanje v različne visokošolske programe in s tem umetno podaljševanje statusa. V zasledovanju izboljšanja ureditve študentskega dela, odpravi anomalij in boljše zaposljivosti mladih diplomantov MDDSZ predlagam naslednje rešitve. Izenačitev vrstnega reda prednostnih izplačil iz stečajne mase izvajalcev malega dela z redno zaposlenimi v primeru stečaja. Izboljšan nadzor nad panogo, predvsem prek skupne e-evidence in dnevnega e-sporočanja agencij za začasna dela Inšpektoratu RS za delo o izdanih napotnicah. Nadalje predlagam, da se zdajšnji koncesijski dajatvi doda še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 5 odstotkov (za dijake in študente) ali 15 odstotkov (za upokojence) ter dodatna koncesijska dajatev v višini 1 odstotka za subvencioniranje prve zaposlitve ali samozaposlitve mladih diplomantov. Zaradi prispevka za zavarovanje naj se država odpove davku na dodano vrednost. Tako bi skupna obremenitev malega dela študentov znašala 20, za upokojenca pa 30 odstotkov.

Pripis uredništva: Luka Blažič je urednik Almanah Zveze ŠKIS, ki vsako leto izide pri Založbi Goga.