Podgurje auf!*

Preprosto vprašanje, ki si ga torej mi hočemo zastaviti, je: kaj lahko na teh volitvah storimo za sebe in za svoje bližnje? Ali tudi drugače: Si Podgurci v teh časih lahko še štiri leta privoščimo luksuz tipa Muhič, Kuljaj in prijatelji?

Čez nekaj mesecev bodo lokalne volitve. V Novem mestu je menda velik favorit aktualni župan Alojzij Muhič. Marsikdo je prepričan, da teh volitev ne more zgubiti. Da bo spet izvoljen, pa če tudi bi iz groba vstal tovariš Tito in kandidiral za župana. Tako menda kažejo tudi javnomnenjske raziskave, ki so jih naročili v županovi matični stranki Zveza za Dolenjsko.

Njim je seveda najbolj jasno, da ni racionalnih razlogov za vnovično izvolitev. V tem mandatu namreč večinoma ni rezultatov, ni izpolnjenih obljub, ni uresničenih projektov, ni »realno« načrtovanih projektov, ni razvoja – je pa zato večinoma ena sama revščina, ena sama velika in razrita cestna luknja, ena sama popokana fasada, ena sama cenena plastična cev za odvajanje kondenza in ostale svinjarije iz klimatske naprave, pritrjene pod oboki sicer slovitih in spomeniško zaščitenih arkad, in to naravnost na pločnik oziroma na tisto, kar naj bi bilo pločnik, en sam jumbo plakat, eno samo stopicljanje na mestu ali hoja vzvratno, eno samo blebetanje, kaj vse bomo, če bomo in predvsem, kaj vse nismo, ker mi bi že, ampak … En sam velik nateg in blef, viden in otipljiv za še tako apatično in preprosto občansko-podeželansko dušo. Zato si z lahkoto predstavljam, kako pri Zvezi za Dolenjsko prav resno, z veliko dozo racionalnega skepticizma, tako rekoč znanstveno preverjajo, merijo in sondirajo utrip volilnega telesa. In to v vseh možnih kombinacijah. Muhič v prvem, Muhič v drugem krogu, s tem ali onim kandidatom. In rezultati jih vedno znova začudijo, navdihnejo in predvsem pomirijo: zaenkrat je vse v redu, tako kot mora biti; kandidat Muhič zmaguje v vseh možnih kombinacijah in v vseh vremenskih pogojih. Tudi v primeru, da bi bile volitve na sončno trgatveno nedeljo. Grozdje lahko počaka. Novomeški župan ne more. Kaj je narobe s to sliko, poleg tega, da drugi kandidati v nasprotju z aktualnim županom niso že dve leti v volilni kampanji oziroma uradno sploh še niso kandidirali?

Najbolj ponarodel stereotip ali pa največkrat slišan argument v prid tezi o nepremagljivosti »dobrega« župana, ki mu sila različne sile zla iz leta v leto, iz dneva v dan, iz minute v minuto preprečujejo, da bi ga lahko označili za sposobnega, je, da ga bo volilo Podgurje. V Podgurju, v tej fantastični, da ne rečem fantazmagorični deželi, kjer teče cviček v potokih, kjer so preživeli prav vsi prebivalci medsvetov, pravljičnih in čarobnih dežel, od bavbavov do škratov, volkodlakov, vampirjev, vilenjakov, takšnih in drugačnih duhov po potrebi, Sneguljčica in sedem kozličkov na žaru, Janko in Metka, Kekec in Pehta, Butalci, Liliputanci, Smrkci, Gollum in Han Solo, čarovnic, do »črnih ciganov«, nekje nedefinirano pod Gorjanci in gorjanskimi mračnimi gozdovi in sončnimi vinorodnimi griči, tam, le tam pa lahko zmagajo le fantje Muhičevega in Kuljajevega kova. Tam kdo drug nima kaj iskati. A – a.

Kar je neumnost in sicer v naravnem sozvočju z zgoraj omenjenimi »svetom« in, kot bomo videli v nadaljevanju, hkrati s svetom, v katerem živimo. Namreč župan Muhič na zadnjih volitvah ni postal župan tam nekje, kjer živijo tisti Drugi, z vsemi svojimi pravljičnimi liki in mikrolokalnimi psihozami, v Podgurju. Župan Muhič je postal župan tudi in predvsem v mestu, če hočete v mestnem jedru, tako rekoč v vašem blokovskem stanovanju sredi blokovskega naselja. Gladko in suvereno je v drugem krogu povozil svojega »mestno-intelektualno-arti« (»anything goes«, »less is more« in »l’art pur l’art«**) protikandidata Pezlja – če me spomin ne vara – celo v večini tako imenovanih tradicionalnih mestnih volilnih okoliših. Pred štirimi leti so Muhiča volili vaš mož, njegova sestra in njen mož, vaša mama in njena teta. Po drugi strani sta pred osmimi in dvanajstimi leti, v tako imenovanih podeželskih ali če hočete podgurskih volilnih okoliših, zmagovala mestna politična kerlca tipa Anton Starc in celo »ultra liberalec« Boštjan Kovačič. Tudi tam so ju volili vaši sorodniki, prijatelji in znanci.

Hočem reči: prvič, pojem Podgurje ni dežela nekje tam zunaj, ampak je prav tu in zdaj in tukaj – v nas. Če ga že moramo definirati (ni pa sploh nujno), potem bi bilo bolje reči, da gre za zelo raztegljivo in nestabilno agregatno stanje duha (lahko tudi luksuzno, če se navežemo na slogan: Biti Podgurc je luksuz), katerega fizične meje močno presegajo (če se navežemo na vinorodni okoliš cvička) ali pa tudi ne (če gremo v domači »bar« v centru mesta) ozemlje novomeške volilne enote, zaradi česar jih je težko ali se jih celo ne da definirati. In glede na »garažo«, ki se trenutno dogaja v Sloveniji (pri tem pod »garažo« mislim predvsem na tiste, ki iz paranoje ali užitka generirajo »afero«, in na tiste, ki izvajajo samomore, medtem ko premier Pahor postavlja »semafor«, ki nam še živim kaže, kako učinkovito deluje njegova »Izhodna strategija«, Janšev pajek pa v miru plete mrežo), bi lahko sklepali, da gre za dokaj normalno stanje duha. Drugič: kot že zgoraj zapisano, tudi če Podgurje definiramo tako ali drugače, samo nima zveze z izvolitvijo ali ne izvolitvijo tega ali onega župana. Ta odločitev še vedno pripada nam (z vsemi našimi Podgurji in »garažami« vred) in, hm, ali ni to bistvo volitev in demokracije?

In edino vprašanje, ki si ga moramo, ali bolje, hočemo postaviti ob robu teh volitev ni kaj lahko stori občina za nas, niti ni kaj lahko mi storimo za občino. In še manj kaj lahko politika stori za nas. Konec koncev je celo večina ozkogledih in kratkovidnih novomeški politikov in političnih združb iz različnih ideoloških in podideoloških bregov dojela, da je Muhič odnesel šalo in da morajo stopiti skupaj in podpreti enega kandidata, ker v nasprotnem primeru čez štiri leta ne bodo imeli več kaj prevzemati in čemu vladati. Preprosto vprašanje, ki si ga torej mi hočemo zastaviti, je: Kaj lahko na teh volitvah storimo za sebe in za svoje bližnje?

Ali tudi drugače: Si Podgurci v teh časih lahko še štiri leta privoščimo luksuz tipa Muhič, Kuljaj in prijatelji?

*Podgurje auf: pogovorni izraz, pogost v dolenjskem Podgorju in okolici, ki se včasih uporablja namesto pozdrava, sicer pa bi ta »spakendranka« v dobesednem »prevodu« lahko pomenila tudi Podgurje, na noge! (op. ur.).

** »anything goes«: ang. vse je možno, vse gre; »less is more«: ang. manj je več; »l’art pour l’art«: ang. umetnost zaradi umetnosti.

• [+]na vrh
• Natisni članek