Lokalne volitve 2010: Mandarine in jagode

OK. Preživeli smo Teden cvička. In Cvičkarijo. Tokrat združeno. Prireditev, katere nosilna substanca je cviček v vseh možnih aplikacijah, je bila tako skoncentrirana na znosne tri dni. Kar se je po moje izkazalo kot dobro. Prejšnja leta smo pač dobili občutek, da je bilo »cvičkarij« nekoliko preveč in da so bile zaradi časovne raztegnjenosti nekoliko prenaporne tudi za organizatorje, sodelujoče, obiskovalce, ostale meščane in ozdravljene alkoholike. In ker smo sedaj dali glavni dogodek v novomeškem letu čez, se lahko v miru in skoncentrirano posvetimo manj pomembnim rečem, kot so na primer lokalne volitve, ki bodo že čez dobre štiri mesece.

V tem trenutku (10. 5. 2010, ko je pisan ta komentar) najbolj bode v oči pomanjkanje županskih kandidatov. Do sedaj sta uradno kandidaturo napovedala zgolj dva. Prvak Zveze za Dolenjsko in zdajšnji župan Alojzij Muhič in direktor novomeške komunale, občinski svetnik, državni svetnik in član SDS Bojan Kekec. Muhič je svojo vnovično kandidaturo napovedal že v lanskoletnem oktobrskem Vašem mesečniku, medtem ko jo je Kekec napovedal na novinarski konferenci 19. 4.2010. Pustimo enkrat za spremembo ob strani »dobrega« župana Muhiča, skupaj z njegovimi neuresničenimi projekti in neuresničenimi obljubami, vsesplošno stagnacijo in resignacijo mesta in vsemi njegovimi izgovori, ki so sicer najbolj kreativni del njegovega županovanja, in se posvetimo drugim kandidatom: aktualnemu Kekcu in morebitnim ostalim, za enkrat zgolj potencialnim.

Torej kaj je morebitni bodoči župan Kekec povedal na predstavitvi svoje kandidature? Praktično ničesar; da namerava, če bo izvoljen, delovati povezovalno, izhodišča za pripravo svojega programa pa je strnil v petih točkah: prva in najpomembnejša predvideva pripravo celovite analize javnih financ v občini, kar bo tudi osnova za določitev prednostne liste izvedbe pomembnejših projektov v naslednjem mandatnem obdobju. Da bo njegov program upošteval interese vseh generacij – od predšolskih otrok do študentov, mladih družin in starejših, program njegovega dela pa bo upošteval tudi načela trajnega razvoja. Zavzemal se bo za usklajen razvoj mesta in podeželja, pri čemer mora Novo mesto dobiti bolj prepoznavno podobo prihodnjega regijskega središča, podeželju pa je treba zagotoviti pogoje za ohranitev poseljenosti. K vsemu temu namerava privabiti kar največ lokalnih interesnih skupin in civilno družbo, svoje prednosti pred ostalimi kandidati pa vidi predvsem v izkušnjah, ki si jih je nabral pri svojem delu na komunali in v državnem svetu, pa tudi v svoji mladosti in neobremenjenosti z dosedanjimi novomeškimi političnimi zgodbami (povzeto po www.dolenjskilist.si).

Od nekoga s takšnimi referencami, takšno samopodobo in takšnimi političnimi apetiti bi vsekakor pričakovali kaj več. Ne bom se v celoti spuščal v vsebinsko analizo zgoraj omenjene predstavitve, naj rečem le, da bi jo lahko podpisal (ali pa jo celo je) tudi župan Muhič, in to celo pred štirimi leti ob svoji prvi kandidaturi. S to trditvijo takoj pridemo do srži problema, ki očitno pesti Kekca. Zdi se, da ta ni čisto pravilno razumel, v čem je tokratno bistvo menjave oblasti v Novem mestu.

Huda napaka te predstavitve namreč je, da celovita analiza javnih financ v občini še ni bila storjena. In to celo od novomeškega SDS ne, ki je bila praktično najzanesljivejši in najzvestejši koalicijski partner Muhiča v tem mandatu. Celo takrat, ko je Muhič za potrebe državnozborskih volitev, ko je kandiral kot predstavnik SD, javno kritiziral vlado njihovega ljubljenega vodje Janeza Janše, ki je bila bojda kriva za katastrofalno vodenje občine in tudi javnih financ. Huda napaka tudi zato, ker ima SDS v tem mandatu svojega podžupana pa tudi občinskega svetnika Bojana Kekca. Hej, le kaj so počeli vsa štiri leta, da niso že danes sposobni podati celovite analize javnih financ? Še posebej ker za to ni treba biti genij. Dovolj bi bilo že, če bi prosili svoje opozicijske kolege iz vrst novomeške LDS, naj jim posredujejo podatke, ti so namreč cel mandat nenehno in javno analizirali in napovedovali tisto, kar je jasno vsem razen Muhiču, prijateljem in očitno novomeški SDS, da so te famozne javne finance čista katastrofa, občinski proračuni pa hollywoodske znanstvene fantastike »žnj« produkcije, ki nimajo nobene veze z realnostjo.

In dalje, kako lahko sploh kdo objavi kandidaturo za župana, ne da bi bila ta analiza storjena. Šele na podlagi te analize se lahko politik ali pa politična organizacija sploh lahko prepoznata kot politični subjekt, poklican in, kar ni najmanj pomembno, tudi sposoben za opravljanje zahtevnega županovanja. In to še posebej velja za novomeško občino po Muhiču. Analiza javnih financ je skratka prvi predpogoj, da sploh lahko kdo začne razmišljati o kandidaturi. Naj spomnim, tudi župan Muhič pred štirimi leti ni opravil te analize in tudi on ni bil obremenjen z dotedanjimi novomeškimi političnimi zgodbami, čeprav je bil, hm, podžupan. Rezultati njegovega županovanja so tudi na podlagi teh dejstev seveda porazni.

Še več. Analiza javnih financ se bo v luči tokratnih lokalnih volitev brala kot izstavitev računa ponesrečenega mandata in celo mandatov za nazaj in, kar je še bolj pomembno, predvsem za naprej. Brala se bo kot varovalka tudi za tiste, ki bodo vladali naslednja štiri leta, ker bodo morali ozavestiti, da bodo čez štiri leta oni deležni te iste analize. Skratka, brala se bo kot gesta resne kandidature, ki si želi spremembe tako glede načina vodenja občine kot glede smotra tega vodenja, ki pa ni nič drugega kot vsesplošen razvoj občine Novo mesto, nasproti dosedanjemu političnemu vrtičkarstvu, razvojni stagnaciji, zamujenim priložnostim in pa univerzalni samozadovoljni samozadostnosti brez podlage ali s podlago Muhiča in prijateljev, ki so vse kriterije v zvezi s tem spustili na absolutni minimum. V tem smislu novomeškim politikom in občanom ne bi škodilo, da bi se kdaj sprehodili po Ljubljani.

Čeprav ne dvomim, da bo kandidat za župana Bojan Kekec v nadaljevanju kandidature popravil prvi vtis, pa bom dodal še eno misel. Vse skupaj me trenutno spominja na resnično zgodbo o mandarinski raci ob Ragovskem mostu. Skupina okoli deset let starih otrok se je pogovarjala o tem, da ob Ragovskem mostu živi mandarinska raca (Aix galericulat), ki sicer živi nekoliko bolj vzhodno, recimo na Kitajskem. To so seveda trdili z apodiktično gotovostjo osemletnih otrok. Zanimivo debato je z velikim zanimanjem poslušal tudi triletni otrok. Ko je ta prišel domov, je mamici z apodiktično gotovostjo triletnega otroka trdil, da je ob Ragovskem mostu videl mandarinsko raco in pazite sedaj: »Pa tudi jagodno!«

Zgodba se mi zdi v duhu Levi-Straussovih antropološko-strukturnih raziskovanj mitov in njegove Divje misli poučna, še posebej, če jo prevedemo na novomeško politično sceno pred tokratnimi lokalnimi volitvami. Potem dobimo tole: tudi župan Alojz nam je v tem mandatu ponudil mandarinsko raco in ne mandarinske race (Aix galericulat), ki bi v tem primeru predstavljala neko povprečno vodenje občine. Ob prevzemu mandata je tudi on mislil, da ve, za kaj gre, čeprav je v celoti zgrešil strukturno razumevanje in samo strukturo prenesel na popolnoma drugo raven. No, sedaj pa pride še kandidat Bojan, ki nam tokrat za spremembo ponuja jagodno raco. Kar je razumljivo, če predpostavimo, da kandidat Bojan pred očmi ni več imel mandarinske race (Aix galericulat), ampak Muhičevo mandarinsko raco. Verjetno si je misli, če zažiga že mandarinska raca, kako bo šele jagodna. In če gremo še naprej, ni rečeno (čeprav v to ne verjamem), da se ne bosta jutri pojavila tudi kandidatka Milena, ki nam bo začela ponujati korenčkovo raco, in kandidat Gregor, ki nam bo morda začel ponujati ananasovo raco.

Če zaključim, bistveni del teh županski volitev bo, kot je sicer pravilno ugotovil tudi kandidat za župana Bojan Kekec, ni pa tega tudi še izpeljal, javnofinančna analiza Muhičevega mandata. Če pa izzivalci niso sposobni tega narediti iz takšnih ali drugačnih razlogov, potem se nam v skladu z zgodbo o mandarinski raci pri Ragovskem mostu vsiljuje nič kaj revolucionaren sklep, da je morda bolj racionalno in predvsem bolj gospodarno imeti za župana kolikor toliko izvirnega in utečenega Muhiča kot pa njegovo kopijo, pa če se te na videz še tako svetijo.

Preberite tudi intervju z Bojanom Kekcem. In tudi njegov drugi del.

Fotografija Boštjan Pucelj