Komentar: Dober veter države

Končno se za boljše življenje Romov nekaj le premika tudi na ravni države. Nov veter je čutiti predvsem iz besed predsednika vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti ministra za šolstvo in predsednika komisije Igorja Lukšiča, ki je oznanil, da je pripravljen predlog nacionalnega programa ukrepov za Rome za naslednjih pet let. Vlada naj bi ga sprejela konec januarja ali v začetku februarja prihodnje leto.

Zdi se mi pomembno, da bodo tudi romske organizacije imele možnost do 15. januarja dati pripombe k predlogu in sooblikovati končni dokument. V fazi oblikovanja bodo sodelovali tudi župani »romskih« občin, ki bodo najbolje znali oceniti učinke in sadove dosedanjih ukrepov. Menda je klima v Sloveniji na tem področju dobra, da bo možno v naslednjih dveh letih narediti pomembne premike na področju reševanja in urejanja romskih naselij ter večji napor pri izobraževanju in vključevanju romskih otrok v vrtce.

Program ukrepov je zelo konkreten, saj določa nosilce ukrepov, vire in časovne roke za dosego ukrepov. In če je bila doslej praksa, da se občine niso pretirano zmenile za romske projekte, naj bi bilo zdaj drugače. Naloga vlade in komisije je, vztraja Lukšič, da »jim damo jasno vedeti, da mora biti to prioriteta«. Vztrajali bodo, da se občine lotijo teh zadev. Ne bi bilo odveč, če bi se v te procese bolj vključilo tudi romske svetnike, v novomeškem primeru svetnico. Človek si reče, da je za vsebinske popravke časa še dovolj, in verjamem, da bodo romski funkcionarji s pripombami ustrezno dopolnili program. Škoda se mi zdi, da se programa javno ne predstavi na kakšni okrogli mizi, na kateri bi lahko avtorji dokumenta iz prve roke slišali prednosti in slabosti dozdajšnje prakse. Prav glede tega se bojim, da bodo nekatere nejasnosti še naprej ostale. Morda tudi zato, ker so nekateri pojmi še vedno nerešeni, npr. dejavnosti in pooblastila države in lokalne skupnosti predvsem pri urejanju romskih naselij. In ko trčita skupaj na eni strani želja oz. kar zahteva krajanov in na drugi strani zakonske možnosti občine oziroma države, smo spet tam, kjer smo bili.

Čeprav je predlog ukrepov javnosti nedostopen, pa so se nekateri mediji razpisali, da program predvideva za razvoj romskih območij prihodnje leto 683 000 evrov, v letih 2011 in 2012 pa poldrugi milijon. Občine bodo tako za izboljšanje bivalnih razmer Romov romska naselja opredelile v svojih prostorskih aktih, kar bo omogočilo njihovo legalizacijo. Za zagotavljanje pogojev za vključitev romskih otrok v predšolsko vzgojo naj bi namenili dva milijona evrov, 300 000 evrov pa za vzpostavljanje zaupanja v šolo ter odpravljanje predsodkov. Za romske pomočnike v šolah bodo razpisali 1,8 milijona evrov evropskih sredstev, po letu 2013 pa še okoli milijon evrov iz domačega proračuna. Vsi ukrepi bodo pretežno financirani iz evropskega socialnega sklada. Za socialno podjetništvo, ki bi prispevalo k večji zaposljivosti Romov, bo razpisanih dva milijona evrov za obdobje do leta 2012, še dodatnih osem milijonov pa za razvojne projekte. Okoli 40 000 evrov na leto bo namenjenih za osveščanje večinskega prebivalstva o romski kulturi, program pa govori tudi o izobraževanju romskih svetnikov in aktivistov.

Vse kaže, da bo denar zagotovljen. Učinke program bo možno izmeriti, ampak šele čez nekaj let. Pri tem se veselim, če bomo lahko ugotavljali, koliko Romov je dejansko našlo zaposlitev, koliko otrok več bo končalo osnovno in srednjo šolo, kajti samo rezultati so dokaz uspešnosti. zdajšnje stanje je zaskrbljujoče. Na osnovni šoli Bršljin npr. beležijo le 10-odstotni obisk romskih učencev, a o tem vsi modro molčijo, čeprav bi morale vse pristojne službe odreagirati takoj in zahtevati od staršev Romov izpolnjevanje obveznosti. Zakonodaja jasno pravi, da so starši DOLŽNI otroka pošiljati v šolo, saj je osnovna šola v Sloveniji za vse obvezna.

Opomba uredništva: Članek je bil napisan za tiskano izdajo revije Park, december 2009.