Novomeška načelna nenačelnost

Ob prihajajočih lokalnih volitvah se postavlja vprašanje, ali je možna sprememba, alternativa sedanjemu stanju. Prav gotovo bomo lahko kot velik uspeh šteli že dejstvo, če bo prišlo do večje odprtosti in vstopa novih posameznikov, ki niso okuženi z dosedanjimi praksami vodenja občine ter javnih podjetij in zavodov.

Posedovanje moči prek političnih funkcij je poseben predmet poželenja. Ko hočeš boj za prevlado v obvladovanju javnih funkcij postaviti v racionalne okvire, naletiš na zanimivo dejstvo. Oblike demokratičnih struktur so veliko bolj navidezne kot dejanske nosilke boja za oblast. Stranke, njihovo povezovanje oz. razlikovanje na volitvah naj bi pripeljalo do vsakokratnih nosilcev javnih funkcij in ostalih, ki naj bi jim kot opozicija stali nasproti in gledali pod prste. Toda ali so res stranke glavne nosilke vpliva in združevanja interesov ali gre zgolj za nujne, formalne elemente meščanske demokracije, ki poskrbijo za navidezno bolj idealističen boj idej in programov.

Za slovensko politiko v 90-ih letih prejšnjega stoletja je bolj ali manj veljalo, da je sama po sebi zadosti močna v odnosu do ostalih družbenih struktur (gospodarstva, medijev, vojske, policije …). Zelo veliko se je govorilo o neformalnem povezovanju na ravni sil kontinuitete ter na drugi strani novih sil, ki so se povezovale na temelju izvedbe osamosvojitve, pa vendar je to potekalo nekako prikrito oz. v ozadju. Kmalu po letu 2000 pa se sočasno z drugim krogom privatizacije pojavijo pomembnejši lastniki kapitala kot pomemben faktor, ki vpliva tako na rezultat političnega boja kot na povezovanje posameznih političnih sil. Zato bomo kmalu tudi v Sloveniji podobni povprečni zahodni demokraciji, kjer se dogaja veliko prepletanje kapitalskega in medijskega vpliva, kar skupaj s posameznimi aktualnimi populističnimi učinki kroji rezultate vsakokratnih volitev.

V luči političnih struktur je zanimivo pogledati tudi manjši prostor, kot je lokalna skupnost. Že osnovni gradnik demokratičnih struktur – stranke so na lokalni ravni osiromašene svojega osnovnega orožja, s katerim izkazujejo svoje razlikovanje od ostalih strank. Gre za ideološko programsko usmeritev, ki nekatere označi za konzervativne, druge socialdemokratske, tretje za liberalne in poleg tega poznamo še cel spekter raznih skrajnosti in odklonov. Ker niti davčna niti socialna niti kazenska niti šolska in še kaj vem kakšna politika ni v pristojnosti lokalne skupnosti, strankarske barve na lokalni sceni bolj ali manj zbledijo. Zato pa pridejo na površje ljudje in manj ideje. In politični uspeh na lokalni ravni je zelo povezan s tem, koliko močnih posameznikov združuje posamezna politična skupina. Politična skupina in ne zgolj stranke navajam zato, ker je ravno v odsotnosti programov in idej za lokalne volitve vse bolj značilna udeležba raznih interesnih oz. priložnostnih list, ki so iz volitev v volitve vse uspešnejše.

Osnovni nosilci lokalnega političnega prostora so torej posamezniki, ki s svojim združevanjem in oblikovanjem takih in drugačnih form (strank, list) skušajo doseči predmet poželenja – obvladovanje političnih funkcij. Da je temu res tako, dokazuje že hiter pregled sestave nekaj zadnjih sestav novomeškega občinskega sveta. Velika večina imen se vedno znova ohranja, in to ne glede na posameznikovo menjavo stranke ali liste. Še bolj se ta teza potrjuje, če pogledamo širši krog lokalne elite, npr. Ljudi, ki se srečujejo na otvoritvah, javnih prireditvah ali lokalnih družabnih srečanjih. Krog ljudi, ki zasedajo javne funkcije, je zelo omejen in se vedno znova, bolj ali manj, ohranja.

V manjših sredinah zaradi omejenih človeških resursov ne moremo imeti dveh polnih ekip, ki bi lahko enakovredno izmenjaje prevzemali vodenje lokalne skupnosti. Toda kam pripelje zaprt krog negativne kadrovske selekcije, je dokaz zadnji mandat Mestne občine Novo mesto. Novemu mestu ne vlada trdna programska koalicija, temveč nenačelna združba posameznikov, ki so za svoj košček vpliva, denarja in nenazadnje lastne eksistence pripravljeni skleniti vsakršno koalicijo in v njej zdržati za ceno ohranitve svojega položaja. Tako ima nezanemarljiv del članov občinskega sveta svojo osnovno eksistenco neposredno ali posredno rešeno prek lokalnih javnih financ. Zato imamo na ravni občinskega sveta kar pogosto »načelno nenačelne« kritične razprave, nenačelne predvsem v luči kasnejših večinsko enoznačnih glasovanj.

Ob prihajajočih lokalnih volitvah se postavlja vprašanje, ali je možna sprememba, alternativa sedanjemu stanju. Prav gotovo bomo lahko kot velik uspeh šteli že dejstvo, če bo prišlo do večje odprtosti in vstopa novih posameznikov, ki niso okuženi z dosedanjimi praksami vodenja občine ter javnih podjetij in zavodov. Toda bodimo realni. Takih posameznikov ni veliko. Ker bi morali ti hkrati dobro poznati ustroj in vzvode vodenja lokalne skupnosti, imeti znanje, izkušnje, ideje in voljo ter hkrati še prepoznavnost zadosti širokemu krogu ljudi, da bi lahko upali na uspeh. Da bi se vse našteto skupaj združilo v večjem številu posameznikov, je skoraj nemogoče. In zato imamo včasih opraviti s kandidati, ki se podajo v lokalno volilno bitko z velikim zanosom in besedami, vendar kmalu njihova dejanja, volja in ideje utonejo v sivem povprečju.

Kljub dejstvu, da je spremeniti miselnost in način vodenja na ravni občine težko, sem nepoboljšljiv optimist. Vsake štiri leta so volitve, ki so, ne glede na vse značilnosti, ki jih delajo grde, priložnost, da se vse obrne in začne drugače. Se mora pa vsak od nas vprašati, koliko zna kritičnega povedati o stanju v naši občini, pa ne gre zgolj za občinske notranje zadeve, ampak tudi za stanje cest, smetnjakov, šol, vrtcev itd., ter ali je tudi on kaj prispeval za to, da se bo v tej občini kaj spremenilo. Sicer bomo ostali načelni nenačelneži, ki smo hote ali nehote del stanja v naši občini. Ker lokalna scena niso programi, ampak posamezniki, lahko vsak posameznik šteje. Ne samo kot volivec z oddanim glasom, temveč kot dejaven občan, ki na ravni svojih talentov in znanj sooblikuje zahtevno lokalno okolje, ki bo samo izločalo slabe posameznike in prakse, ki se nam sedaj množijo kot gobe po dežju. Za naslednje lokalne volitve sem namreč trdno prepričan, da več ko nas bo ob teh volitvah dejavnih posameznikov, ki sedaj nismo ne funkcionarji ne uslužbenci širše lokalne uprave, večja je možnost, da se začne v Novem mestu premikati na bolje.

Fotografija Boštjan Pucelj.