Pridelava domačega jabolčnika: Iz jablane v kozarce
Objavil Boštjan Pucelj 14. marec 2010 @ 19:10 v Aktualno,Foto
‘Oka, oka’ vpije Anže, ‘Jast tut, jast tut’, takoj za njim Gaja in že teče s kozarcem do babice, da bi ji nalila domačega soka. Otroke je težko preslepiti, prvič ti še morda uspe, drugič zagotovo ne več. Sok, pridelan iz domačega sadja, ima drugačen okus kot kateri koli sok iz trgovskih polic hipermarketov. Logika je povsem preprosta. Doma pridelan sok ni tržno blago, kajti če bi izračunal vložen čas v nastanek proizvoda, ga ni podjetja, ki bi se upal lotiti takšnega posla. Seveda obstajajo približki, ki prinesejo željen dobiček, vendar ti sokovi s kemijskimi dodatki kljub ogromnim raziskavam ne dosežejo okusa domačega. Poleg tega se moramo zavedati, da je vsak domači sok unikaten izdelek, prilagojen stalnim hvaležnim strankam (beri domačemu gospodinjstvu). Pri izdelavi takega soka ni velike znanosti, so pa drobne skrivnosti, ki ustvarijo okus, ki se ga kaj hitro navadimo oziroma zasvojimo. Le kako bi odklonili kozarček domačega, ko ga niti zakon o varnosti cestnega prometa ne prepoveduje.
Za izdelavo domačega jabolčnika potrebujemo:
- od 5 do 70 let stare jablane z zrelimi sadeži
- mlin (po domače malen) ter stiskalnico (po domače prešo)
- velik lonec oziroma kad
- kuhalnik
- steklenice s pokrovčkom
- posode z vodo za ohlajanje steklenic
- temen in hladen prostor za shranjevanje
Poleg zgoraj navedenega pa priporočam tudi od dva do tri otroke, stare do 10 let, ki so nepredstavljivo olajšanje pri ponavljajočih fazah te procedure. Na sliki: Pridelava domačega jabolčnega soka pri Branetu v Šentjuriju na Dolenjskem.
Za izdelavo soka so najboljša neškopljena jabolka starih sort, kot so bobovci, kosmačke, carjeviči ... Imajo sicer manj soka kot sodobne sorte, vendar so veliko bolj sladka. Vsa jabolka morajo biti nepoškodovana in zdrava.
Ko se jabolka potrgajo, jih je treba čim prej zmleti ter sprešati.
Avtohtone lesene naprave so zamenjale sodobne aparature na elektriko in zračni pritisk, okus in način izdelave pa se s tem ni spremenil.
V domačem soku ni nobenih konzervansov, doda se samo malenkost vitamina C (askorbinske kisline), da prepreči oksidacijo in s tem porjavenje soka. Doda se ga 5g na 100 litrov tekočine in s tem ohrani sok svetle barve. Stisnjen sok se pusti na mrazu dan ali dva, da se usedline sesedejo, nato pa sok pasteriziramo.
Ostanke jabolk bi lahko uporabili za izdelavo žganja, sicer pa lahko služi kot gnojilo za povrtnine naslednje sezone.
Iz ene krompirjeve gajbe jabolk se pridela približno 10 litrov domačega jabolčnega soka.
Pasterizacija je postopek, pri katerem s segrevanjem na primerno temperaturo preprečimo škodljivo delovanje mikroorganizmov in encimov. Pri tem uporabljamo cevni pasterizator. Temperatura segrevanja soka mora biti več kot 75 stopinj C. Ponavadi se segreva od 80 do 82 stopinj, da ni dvoma, da bi se kaj sfižilo. Sok takoj napolnimo v steklenice in zapremo s pokrovčkom. Pomembno je, da sta steklenica in pokrovček suha.
Steklenice postopno ohlajamo.
Končni izdelek.
Otroške radosti.
Steklenice domačega soka skladiščimo v temnem in hladnem prostoru.
Domače sokove (malinove, robidove ...) lahko delamo tudi z bolj okrnjenimi pripomočki na domačem štedilniku, seveda je tudi proces ustrezno daljši oziroma soka je v danih razmerah toliko manj.
Članek izvira s strani Park.si – Sprehodi se.: http://www.park.si
URL naslov tega članka: http://www.park.si/2010/03/pridelava-domacega-jabolcnika-iz-jablane-v-kozarce/
Vse pravice določene z licenco CreativeCommons - Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija.
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/