Dr. Zvone Simončič: “Naravoslovja nisem vzljubil zaradi posameznikov, ampak zaradi lepote naravnih zakonitosti”

Zvone Simončič je eden izmed petih mladih raziskovalcev, ki je za svoje doktorsko delo prejel letošnjo Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Njegov življenjski moto se glasi, da je pomembna vsebina in ne forma. Pravi, da to dobro izrazi kitajski rek, ki ga spremlja že nekaj časa in je zelo enostaven: »Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miši.« V Krki je zaposlen dobrih šest let, glede idealne službe pa pojasni: »Moja idealna služba je tista, ki me zjutraj spravi v dobro voljo in pri kateri se dela in izzivov veselim. Obenem ob koncu delavnega dneva vem, da sem delo opravil dobro, da sem premaknil velike stvari in sem ob tem osebnostno naredil korak naprej.«

Prejeli ste Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Je to prvo priznanje na področju raziskovanja?

Raziskovalno delo me spremlja že dlje časa, praktično skozi celo šolanje, zato to ni prva nagrada. V srednji šoli sem za raziskovalno nalogo, ki sem jo opravil v sodelovanju s Krko, že prejel Preglovo nagrado, med študijem na Fakulteti za farmacijo pa Krkino in Prešernovo nagrado. Zadnja nagrada, ki sem jo prejel za doktorsko nalogo, Krkina nagrada za posebne dosežke, je krona vseh pridobljenih nagrad in ima zame posebno vrednost.

Vaše zanimanje za naravoslovje se pokazalo že v gimnazijskih letih. Kdo vam je bil za navdih?

Naravoslovja nisem vzljubil zaradi posameznikov, ampak zaradi lepote naravnih zakonitosti, ki vedno veljajo na enak način in ki jih z vsakim poizkusom vse bolj in bolj odkrivamo. Seveda pa so mi navdih in motivacijo za poglabljanje znanja dali profesorji naravoslovnih predmetov. Tukaj bi rad prav posebej izpostavil prof. Florjančičevo, prof. Hočevarja in prof. Hadla. Hvaležen sem jim, da naravoslovja nisem zasovražil in se ob učenju nisem učil samo podatkov, ampak predvsem načina razmišljanja in sklepanja, ki ga v življenju zelo pogosto uporabljam.

Kaj vam taka nagrada pomeni?

Vsaka nagrada pomeni najprej veselje, nato osebno čast in priznanje v družbi. Torej neki način osebnega plačila za vložen čas in opravljeno delo. V primeru Krkine nagrade za posebne dosežke pa lahko rečem, da je še veliko več. Predstavlja priznanje v domačem okolju, saj sem med petimi dobitniki nagrade za posebne dosežke edini krkaš. Ker se vsakodnevno pri delu ne ukvarjam neposredno s področjem, ki sem ga raziskoval, je bilo pri izvedbi treba vložiti veliko energije in odrekanja. Prav zaradi tega mi nagrada pomeni še toliko več. Podiplomski študij in raziskovalno delo sem izbral sam in sem se sam tudi zavestno odločil, da ju bom končal. Zato je bila v prvi vrsti ob zaključku prisotna osebna sreča. Krkina nagrada pa je na koncu vseeno potrditev, da je bila odločitev pravilna in večinoma popoldansko delo ter delo ob vikendih vredno svojega namena.

Naslov vaše doktorske naloge je Uporaba mikrokalorimetrije pri vrednotenju stabilnosti zdravilnih učinkovin in farmacevtskih oblik na primeru nekaterih zaviralcev angiotenzinske konvertaze. Kaj je pravzaprav tema vaše naloge? Na kaj ste se osredotočili in do kakšnih zaključkov ste prišli?

Pri doktorski nalogi smo preučevali analizno metodo izotermne mikrokalorimetrije za vrednotenje stabilnosti v razvoju novih zdravil. V vsakem zdravilu neprestano potekajo izbrani kemični in fizikalni procesi, ki jih moramo čim bolj omejiti, da je zdravilo lahko uporabno daljši čas. Lastnost omenjene metode je merjenje porabljanja oziroma sproščanja energije v obliki toplote mikro vrednosti. Iz kinetike oziroma hitrosti nastajanja ali porabljanja toplote v vzorcu posameznega zdravila, ki je v zgodnji raziskovalni fazi lahko v kratkem času in na relativno enostaven način, sklepamo na stabilnost vzorca. Tako lahko hitro pridobimo podatke o kemijskih ali fizikalnih procesih v zdravilu, kar lahko posledično pomeni bistveno skrajšanje razvoja novega zdravila. Torej metoda izotermne mikrokalorimetrije lahko pomaga pri razvoju kakovostnega, varnega in učinkovitega zdravila v krajšem času in z nižjimi stroški. V današnjih časih konkurenčnega boja pa je za uspešno zdravilo pomembno, da čim prej preide skozi vse faze raziskav ter registracije do pacienta, ki mu na koncu pomaga.

Ste to metodo raziskovali samostojno? Kako pa je z uporabnostjo rezultatov v proizvodnji?

Raziskave smo izvajali na Fakulteti za farmacijo in v Krkinih razvojnih laboratorijih. Iz teme raziskav smo objavili več člankov v mednarodnih strokovnih revijah. Uporabnost metode in pristopa smo pokazali v primeru zgodnjih faz raziskav novega zdravila, pri katerih se raziskovalci srečujejo z velikim številom vzorcev potencialnih zdravil in jih morajo čim hitreje ovrednotiti. Seveda zaradi omenjenih lastnosti tudi za Krko metoda pomeni priložnost za še učinkovitejše delo. Eno večjih priznanj oziroma dokazov, da so naše raziskave aktualne za razvoj novih zdravil, je bilo elektronsko sporočilo, ki sem ga dobil kot odziv na enega od objavljenih člankov. Za sodelovanje je prosil eden od raziskovalcev največje farmacevtske družbe na svetu, ki je tudi razmišljala o uporabi te metode v razvoju.

Gotovo je za takšno delo potrebno precej znanja. Kje ste pridobivali tako znanje kot tudi izkušnje?

Za uspeh je najprej potrebna predanost delu in jasna odločitev, da začeto tudi dokončamo. Te lastnosti sem pridobil doma v družini in sem zanje zelo hvaležen. Znanje in izkušnje, ki pa so orodje za dosego cilja, pa sem pridobival najprej v OŠ Šentjernej, v Gimnaziji Novo mesto in nato na Fakulteti za farmacijo na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Pri izdelavi doktorske naloge sem prebrskal predvsem veliko tuje literature. Veliko dragocenega znanja in izkušenj sem dobil od mentorja in somentorice ter od ljudi, s katerim sem vsakodnevno sodeloval. Tukaj bi predvsem rad izpostavil doc. dr. Roberta Roškarja s Fakultete za farmacijo, ki ni bil moj formalni mentor, sva pa v laboratoriju preživela veliko ustvarjalnih in prijetnih trenutkov.

V Krki ste zaposleni kot vodja skupine razvojnih projektov. Kaj vse vas na tej poti navdihuje?

Raznolikost, saj je moje delo sestavljeno iz koordinacije razvojnih projektov novih zdravil od najzgodnejše faze raziskav do proizvodnje in prodaje izdelka. Vsak razvoj zdravila je nekaj posebnega in pri vsakem je potrebno veliko iznajdljivosti in prilagajanj, da vse poteka po najučinkovitejši poti. Torej vsak dan nekaj novega. Ko neki korak postane rutinski, ga je navadno treba spremeniti, saj to navadno pomeni, da ni več dovolj učinkovit. Seveda je poseben občutek, ko po več letih dela na novem zdravilu ta začne na trgu vračati vložena sredstva. Je tudi velika odgovornost, saj se s časoma z novim zdravilom poistovetiš.

Kaj pa prosti čas? Menda igrate tudi v orkestru?

Ja, res je. V Pihalnem orkestru Občine Šentjernej igram že 20 let. Sprostitev in dobra družba sta razloga za tako dolgo vztrajanje. Vaje in nastopi mi predstavljajo tudi pristen stik s krajem, iz katerega sem se odselil najprej na študij v Ljubljano, potem pa v sosednje Novo mesto. Sicer svoj prosti čas najraje preživljam dejavno. Rekreativni tek je moja strast, ki pa je zaradi poškodbe trenutno na stranskem tiru. V zimskem času rad smučam, poleti pa kolesarim, hodim v hribe. Vse še posebno rad, če sem v dobri družbi.

Kakšne izzive ste si zastavili v prihodnje?

V prihodnje si želim, da me volja po pridobivanju znanja in volja do dela ne mineta. Zanima me veliko stvari s področja poslovnih znanj oz. ekonomije, zato upam, da si ta znanja čim prej približam. Sicer si osebne izzive postavljam sproti, na drugi strani pa delam v tako živem okolju, da je izzivov neprestano dovolj.