Romi v Šmihelu in na Ruperč Vrhu so dočakali obljubljeno ponudbo, ki naj bi jih popeljala v bolj urejeno življenje in boljšo prihodnost. Občinski svet mestne občine Novo mesto je sklenil, da Romi lahko pod določenimi pogoji postanejo lastniki zemljišč, ki jih zasedajo in tako začnejo postopek za legalizacijo svojih črnih gradenj. Vprašanje pa je, kako hitro se bodo postopki za odkup zazidanih in nezazidanih parcel začeli.

Prav je, da je mestna občina Novo mesto končno spoznala, da so urejene, dostojne bivalne razmere osnovni pogoj za uspešno vključevanje Romov v družbeno življenje, škoda je le, da to spoznanje med lokalnimi politiki ni dozorelo že kakšno leto prej. Morda bi katera družina zaživela urejeno že prej, si uradno uredila »papirje« skladno z zakonom, ki velja. In morda s poprejšnjo gradnjo celo prehitela gospodarsko krizo, ki tudi Romov ni zaobšla.

Romi bodo morali za kvadratni meter zazidane parcele plačati v Šmihelu 17,14 €, na Ruperč Vrhu pa 13,14 evra, za kvadratni meter nezazidanih zemljišč pa bodo kupci v Šmihelu odšteli 20,56 € in na Ruperč Vrhu 15,76 evra. Še dobro, da bodo obveznosti zainteresirani lahko poravnali v petih letih z najmanjšim obrokom 200 evrov. Ta cena kljub temu ni majhna, če se zavedamo, da so »romsko« zemljo v Kerinovem grmu v občini Krško prodajali pred leti po bistveno nižji ceni, le po 6 oziroma 7 evrov za kvadratni meter.

Resnično se postavlja vprašanje, koliko Romom bo ponudba mestne občine pomagala, da bodo lahko prikolico, brunarico ali šotor spremenili v zidano hišo. Samo socialna podpora ni in ne bo dovolj. Zneske bodo zmogli le redki. Kdo pa bo pomagal tistim, ki so ekonomsko čisto na robu in tega ne bodo zmogli? Bo v njihovem imenu lahko zemljišče kupil kdo drug? Sosed?

Zanimivo se mi zdi, da se je tudi tokrat v romske zadeve vtaknil podpredsednik sveta KS Bučna vas Silvo Mesojedec, ki s Šmihelom niti z Ruperč Vrhom nima nobene neposredne povezave. Kot vemo, je županu Alojziju Muhiču celo poslal odprto pismo in zahteval od občinskih svetnikov, da predlog za odkup parcel zavrnejo do sprejetja celovitega programa reševanja romske problematike na državni ravni. Svetniki so vendarle ravnali modro in se odločili za prodajo parcel (z izjemo enega svetnika, to je bil Gregor Klemenčič). Tako Mesojedčeve recepture tokrat župan niti svetniki niso upoštevali in romska skupnost se veseli, da bo lahko – pa kakor koli že – postala lastnica zemlje, ki jo tako in tako že zaseda. Romi bodo končno postali gospodarji na svojem, da jih nihče več ne bo mogel preganjati ali pehati v negotovost, kot se je dogajalo do sedaj. Morda bosta ti dve naselji model, ki se bo kasneje prenesel še na KS Bučna vas, ker se za Rome v Brezju in Žabjaku ne zmenijo prav radi, še najraje bi jih kam preselili, a jim to ne uspe.

Z dovoljenjem za nakup parcel v Šmihelu in na Ruperč Vrhu se začenja prvi in odločilni korak za legalizacijo romskih domov. Če namreč ne narediš prvega koraka, ne moreš niti drugega. Morda bi bilo treba le še nekoliko poenostaviti postopke pri pridobivanju dokumentov in postopek legalizacije bi stekel veliko hitreje.

• [+]na vrh
• Natisni članek