Študentski dom ali zasebno stanovanje?

Začetek študija za študente, živeče izven Ljubljane, kljub naraščajočemu številu fakultet in visokih šol v domačem okolju v večini primerov še vedno vključuje tudi preselitev. Nov domek si bruci iščejo glede na kraj študija pa tudi glede na lastne želje in seveda denarne zmožnosti (staršev). V osnovi obstajata dve možnosti: študentski dom ali zasebno stanovanje, obe pa imata tako prednosti kot slabosti. Dom naj bi bil, takšno je ustno izročilo študentskih veteranov, prostor neprestanih zabav in drugo ime za »pravo študentsko življenje«. Hkrati pa žal kraj omejene zasebnosti, kjer je zelo veliko, predvsem dolžina študija, odvisno od samodiscipline in kjer je kakovost bivanja pogojena tudi z dobrimi sosedskimi odnosi. Najbližji sosed namreč spi dober meter in pol stran, če nisi ravno v samski sobi. Zanjo moraš namreč izpolnjevati posebne pogoje (vpis v 3. letnik študija, zadovoljiv uspeh) in pisati dodatne prošnje. Enako je s preselitvami v drugo sobo ali celo drug študentski dom. Ureditev sob se razlikuje glede na posamezne študentske domove, najpogosteje pa se kuhinja in kopalnica delita z vsaj še šestimi študenti. Drugače je z najemom stanovanja pri zasebniku, predvsem je iskanje tega lahko dolgotrajno in neprijetno pa tudi kasneje mora biti študent pozoren na mnoge pasti in zanke v najemni pogodbi. Vsekakor je natančno branje te nujno potrebno. Študentu najemniku se zdi samoumevno, da lahko v stanovanju, za katerega mesečno plačuje najemnino, počne kar želi. Nemalokrat pa se zgodi, da drobni tisk v pogodbi pravi drugače. Nekateri stanodajalci zahtevajo strogo tišino po deseti uri, prepovejo obiske v stanovanju in podobno, kar se ponavadi ne sklada najbolje s študentskim načinom življenja. Pridobitev stanovanja in vselitev vanj pomenita tudi zvrhan kup birokratskih opravkov, fotokopiranja dokazil o šolanju in potrdil o vpisu, podpisovanja pogodb in tako dalje, zato je pametno, da se vsak bodoči študent že vnaprej temeljito pozanima o vseh možnih zahtevah. Slabost pri vpisu v študentski dom je, da kljub oddaji prošnje do objave prednostnega seznama na internetu in izračuna točk ne veš, če in kdaj boš dobil svojo sobo. Posledično marsikdo hkrati išče še stanovanje, vsaj za prvih nekaj negotovih mesecev, utegne pa se zgoditi, da te še pred začetkom študijskega leta v nabiralniku pričaka odločba o vselitvi v študentski dom in tako kar na enkrat plačuješ dvojno najemnino. Vsaj v času, za katerega je bil določen odpovedni rok v najemniškem stanovanju (še ena stvar, ki je v najemniški pogodbi ne smete spregledati!). Najbolje je torej, da si še pred iskanjem stanovanja natančno prebereš pogoje za subvencionirano bivanje v domu in postopek za izračun točk (točke prinese tako nizek letni dohodek staršev študenta kot tudi šolski uspeh minulega leta in kilometri oddaljenosti od kraja študija), in tako vsaj približno veš, koliko časa boš čakal. Še to – ker je več študentk kot študentov, imajo dekleta prednost pri vselitvi. Najprej v domove vselijo prvih 600 študentk na seznamu.

Naslednje, kar sicer ni statističnega značaja, je pa bistveno za prijetno bivanje, so sostanovalci. Treba se je zavedati, da živeti z nekom ni enako občasnemu srečanju na kavi v mestu, ampak zahteva precej več prilagajanja in potrpežljivosti. V študentskem domu sprva cimre oz. cimra ne moreš izbrati sam, v zasebnih stanovanjih pa je vse odvisno od lastne odločitve. Večkrat slišana zgodba je, kako se je v skupno stanovanje vselilo več prijateljev ali sošolcev iz srednje šole, že čez nekaj mesecev pa si je vsaj eden izmed njih iskal novo stanovanje. Prva zamera je menda boljša kot zadnja, zato previdnost tudi na tem področju ni škodljiva.

Novo mesto,  Ljubljana,  Maribor

Novo mesto je sicer že začelo pridobivati svoje fakultete (za informacijske in kmalu menda tudi za organizacijske študije), vendar pa še ne moremo govoriti o pravem univerzitetnem sklopu. Več je študentov, ki obiskujejo višje strokovne šole in živijo nekje v bližini. Redki študentje, ki so od drugod, tako živijo v istem domu kot dijaki. Drugače je v Ljubljani in Mariboru, kamor gre študirat tudi večina Novomeščanov.

V Ljubljani lahko študent izbira med štirimi lokacijami študentskih domov (Bežigrad, Šiška, Vič in Center), čeprav je daleč najbolj znana Rožna dolina, ki slovi po stalnem dogajanju (brucevanja, spoznavni žuri, Majske igre …) in dobri študentski menzi. Druga najpogostejša izbira je verjetno kar Mestni Log, za katerega sicer velja, da je malce bolj mirne narave, čeprav po besedah uradnice v Študentski pisarni sodeč »vsi bruci podivjajo takoj, ko se malo klimatizirajo«. Bomo videli. Sicer pa so razporedi sobic v Mestnem Logu za odtenek bolj domači, ker je po šest sob za dva združenih v apartma, in ko se kar naenkrat znajdeš v Ljubljani, se ti še kako dobro zdi, ko te od brezosebnega hodnika loči dvoje vrat namesto enih. Čakalne vrste za sobe so še kako dolge, nekateri na vselitev čakajo tudi po pol leta ali celo več.

Komur študentski dom sploh ne diši, bodisi ker se hoče izogniti prepogostim zabavam bodisi ker hoče več miru in zasebnosti, se mora že v začetku sprijazniti s precej višjo ceno in morebitnimi komplikacijami z najemodajalcem. Bivanje v povprečnem študentskem domu v Ljubljani se cenovno giblje med petdesetimi in osemdesetimi evri mesečno, odvisno od urejenosti in kvadrature posameznega doma oz. sobe, obstajajo pa tudi domovi, kjer soba stane pičlih 39 evrov. Dodatno se plačuje internet (ki sicer ni zagotovljen ravno v vseh domovih) in tudi dežurstvo, če se tako odločijo vsi stanovalci doma. Najemniška stanovanja so precej dražja, cena pa raste hkrati z opremljenostjo, velikostjo in seveda bližino središča mesta. Če vzamemo za primer Ljubljano, lahko najdemo študentsko stanovanje (soba ter kuhinja in kopalnica v souporabi) v radiju treh ali štirih kilometrov od središča že za 130 evrov vključno s stroški, medtem ko za enako veliko ali celo manjšo sobo v središču odštejemo tudi 500 evrov ali več. Bolje si je vzeti čas in še pred fizičnim ogledom stanovanj pregledati čim več oglasov, ki jih na internetu kar mrgoli, kajti nemalokrat se zgodi, da je realno stanje precej drugačno od opisanega. Prav tako novopečeni študent ne sme biti zadovoljen s prvo sobo, ki jo vidi. Več kot jih pregleda, boljši občutek si pridobi o tem, kaj je res vredno postavljene cene in kje gre zgolj za zaslužek tistega, ki oddaja. Nedvomno je na cene nepremičnin vplivala tudi recesija, saj lastniki oddajajo vsako luknjo, pa če se v njej da preživeti ali ne, po cenah, ki so vsaj enkrat višje od cen študentskega doma. Pika na i rastočim najemninam bi utegnil biti še davek na luksuz, o katerem se zadnje čase govori tudi v Sloveniji. Ta bi najemodajalce prisilil v zvišanje najemnin, saj se jim v nasprotnem primeru oddajanje sploh ne bi več splačalo.

Kako je v Mariboru? Približno 10 % študentov Univerze v Mariboru ima zagotovljeno ležišče v študentskih domovih. Vsako leto nekaj (približno od 3 do 5) študentov zaprosi, da odstopi vlogo v obravnavo pisarni v Ljubljani in obratno. Cene se gibljejo od 60 do 102 evra, odvisne so od standarda in starosti doma. Vsakemu stanovalcu je zagotovljena neomejena uporaba interneta. Študenti imajo možnost brezplačne uporabe študijskih sob, multimedijskih centrov, zunanjih športnih igrišč, telovadnice, likovne, glasbene sobe in fitnes centrov v vsakem naselju. V Mariboru lahko študentje sicer izbirajo med tremi študentskimi naselji: Lent, naselje na Gosposvetski in naselje na Tyrševi. Najbolj živahno je na Lentu, kar sovpada z bližino Štuka, najbolj umirjeno pa je zaenkrat naselje na Gosposvetski, ki je tudi najnovejše. V Mariboru je odobrenih 200 subvencioniranih ležišč pri zasebnih stanodajalcih, z iskanjem namestitve pri zasebnikih brez subvencije pa je enako kot v Ljubljani.

Ponoči pa …

Razen med izpitnimi obdobji bi človek v študentskem naselju težko govoril o miru in tišini. Razlogov za druženje, zabave in proslavljanje med študenti nikoli ne zmanjka. Vendar pa obstaja domski red, v katerem so zapisane vse obveznosti in dolžnosti študentov, tudi v zvezi z organizacijo oziroma prijavljanjem zabav. Tako se ni za bati, da bi prihajalo do rednih kršitev miru, saj so ukrepi strogi in nepreklicni. Za zabavo v času izpitov se plača s takojšnjo izselitvijo. Igranje s pravili torej ni priporočljivo, saj je pravico do bivanja v domu laže izgubiti, kot pridobiti. Če je želja po ponočevanju res neustavljiva, je v Ljubljani ali Mariboru še dovolj drugih možnosti za zabavo izven študentskih domov. Življenje v domu zahteva tudi nekaj uvidevnosti. Zabava v zasebnem stanovanju? Podobno. Če veste, da je najemodajalec izjemno toleranten ali še bolje – povsem brezbrižen –, potem lahko poskusite. Prav tako prej preverite, kdo so sosedje. Upokojenci in starši majhnih otrok ponavadi niso preveč veseli razgrajanja do jutra. Sicer pa vem, da se študentje glede takšnih stvari najraje prepričajo kar sami, zato dovolj o tem. Morda v naslednji številki raje kakšno besedo več o učnih navadah!