Nedorečenosti glede romskih volitev

Romi v naši državi so upravičeni do posebne stopnje manjšinske zaščite, ki je namenjena uveljavljanju in zaščiti interesov ter pravic Romov. Romi imamo svojega predstavnika v 20 slovenskih občinah (kmalu tudi v Grosuplju?).

Rom, ki se mu po žilah pretaka romska kri, bi po vseh naravnih zakonih pričakoval, da bo samodejno imel aktivno in pasivno volilno pravico, da bo lahko volil in bil izvoljen. Pa temu vedno ni tako. Prav zadnje nadomestne volitve za romskega svetnika v novomeški občini so potrdile, da je v zvezi s kandidaturo romskih svetnikov in sploh z romskimi volitvami še veliko nedorečenega. Morda bi bilo najbolje, da bi vzel stvari v roke spet Rajko Šajnovič, borec za pravice Romov, ki bi ustavnemu sodišču dal predlog za spremembo zakonov glede volitev pripadnikov romske skupnosti. Naj spomnimo, da je bil prav on tisti, ki je vložil ustavno presojo za spremembo člena zakona o lokalni samoupravi, ki govori o romskem svetniku.

Kot vemo, smo imeli na letošnjih nadomestnih volitvah v Novem mestu dva kandidata za sedež v mestnem svetu. Kandidaturo sta vložila 46-letna Dušica Balažek in 22-letni Marko Stojanovič. Oba sta po mnenju volilne komisije izpolnjevala pogoje za kandidaturo. Nekaj dni pred volilno nedeljo pa se je v kampanjo vmešal Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je javnost opozoril, da Balažkova ni Rominja, ampak »civilka«, poročena z Romom, tekoče govori romski jezik, dolga leta dela kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Pikapolonica.

Ko se je Balažkova v zakonitem roku opredelila za pripadnico romske skupnosti, je samodejno lahko tudi kandidirala za romsko svetnico in bila v nedeljo s 119 glasovi izbrana. Marko Stojanovič je zbral le 83 glasov. Skoraj je že kazalo, da Stojanovič sploh ne bo smel oddati glasovnice, saj vabila na volitve sploh ni prejel, podobno kot še mnogi »avtohtoni« Romi z volilno pravico. Brez vabila pa ne moreš voliti, čeprav si kandidat za svetnika? Napako so na njegovo prošnjo popravili in ga vseeno spustili, da je v volilno skrinjico vrgel svoj glas. Stojanovič se je pritožil na izid volitev, in sicer zaradi dela volilnih organov in sestave volilnih odborov ter nezakonitosti kandidature protikandidatke. Posebna volilna komisija je njegov ugovor zavrnila in razglasila rezultate glasovanja ter potrdila zmago kandidatke Dušice Balažek. Kot je bilo slišati iz ust predstavnice volilne komisije, se na volitvah ni zgodilo nič takega, kar bi spremenilo izid glasovanja, zato ni razlogov, da bi bilo treba rezultate razveljaviti in volitve ponoviti.

Novomeške romske volitve so tako pokazale vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo zakonodajalec do naslednjih rednih lokalnih volitev (časa je le eno leto) moral odpraviti. Jasno bo treba odgovoriti na vprašanje, kdo je lahko pripadnik romske skupnosti. Kakšne pogoje in merila mora izpolnjevati, da se lahko vpiše med Rome, in ne le, da z njimi živi? Kakšne pogoje mora izpolnjevati kandidat za romskega svetnika, da ga bo kasneje potrdil tudi občinski svet? Kakšno povezavo ima občinski svet s potrditvijo svetnika? Ta potrditev ni umestna, saj so kandidata izbirali Romi sami. Pod kakšnimi pogoji romski volilci svojega svetnika lahko odpokličejo in mu preneha mandat? Kako lahko Neromi sestavljajo volilno komisijo, ko pa se odloča o romskih zadevah? Kakšna so merila za »romsko« občino, ki naj bi zagotovila romskega svetnika? To je samo nekaj vprašanj, na katere bo zakonodajna stroka morala pripraviti predloge, da se bomo izognili nejasnostim in da bodo postopki potekali kristalno jasno in natančno za vse. Pomembno je, da Romi govorimo v imenu Romov in nihče drug namesto nas.

Spomnimo se, da so občini Grosuplje že pred nekaj leti odredili, da mora sprejeti romskega svetnika, pa so bili občinski svetniki vedno proti. Zdaj je sprenevedanj konec, saj je zakonodajalec določil, da bo državna volilna komisija sama v treh mesecih po uveljavitvi sprememb zakona o lokalni samoupravi izvedla volitve za romskega svetnika v občini Grosuplje.