Oblikovanje stola spada med kompleksnejša področja oblikovanja. Gre za upoštevanje veliko dejavnikov, ki vplivajo na končen izdelek. Za primer lahko omenim, da je cela skupina Ikeinih strokovnjakov na projektu enega njihovih stolov delala deset mesecev. Vsak stol moramo gledati kot individualen projekt, ki zahteva svoje tehnike oblikovanja.

Novomeščan Andrej Blažon, po izobrazbi arhitektur, se prvenstveno ukvarja z grafičnim oblikovanjem in oblikovanjem notranje opreme. V zadnjem času se posveča produktnemu oblikovanju, natančneje oblikovanju pohištva oz. stolov. Pred dobrim mesecem se je njegova oblikovna rešitev za stol počivalnik izmed nekaj sto prijavljenih uvrstila med tri finaliste na mednarodnem odprtem oblikovalskem natečaju One Good Chair, ki ga prirejata The Sustainable Furnishing Councile in World Market Center Las Vegas. Finalni izbor ter razglasitev zmagovalca na osnovi razstavljenih prototipov sta potekala v Las Vegasu na dogodku Las Vegas Market med 14. in 17. septembrom. Ob tej priložnosti je bil kot eden od treh finalistov povabljen na okroglo mizo, ki jo je vodil priznani arhitekt in avtor natečaja Lance Hosey.

Če začneva kar pri najbolj aktualni zadevi – pred nekaj meseci si se prijavil na mednarodni oblikovalski natečaj in bil s svojo idejo oz. konceptom stola imenovan za enega izmed treh zmagovalcev. Si pričakoval takšno uvrstitev?

Zavedal sem se, da je ideja tako močna, da bi lahko bila zmagovalna, vendar je bila prva novica o uvrstitvi med tri finaliste vseeno prijetno presenečenje. Predvsem zaradi tega, ker gre za odprt mednarodni natečaj brez omejitev, se pravi, da je konkurenca »cel svet«.

Lahko poveš kaj več o natečaju? Si načrtoval oz. snoval koncept stola zato, da ga prijaviš na natečaj?

Natečaji dajo priložnost oblikovalcu, da svoje delo predstavi strokovni in širši javnosti. Kot rečeno, zavedal sem se vrednosti ideje in sem jo na neki način hotel zaščititi. Predvsem zato, ker je širši koncept natečajnega predloga nekaj novega na področju oblikovanja, kot so to hitro uvideli nekateri poznavalci. S predlogom sem se nekoliko oddaljil od zahtevane tematike oz. po izidu sodeč lahko objektivno rečem, da sem jo celo nekoliko presegel. Osnovna zasnova stola je nastala pred prijavo na natečaj. Nato sem stol izpopolnjeval v skladu s principi, ki jih natečaj promovira.

Natečaj One Good Chair je bil razpisan že drugič, tematika letošnjega natečaja pa je bila naslovljena s Fit right here. Kaj pravzaprav to pomeni?

Fit Right Here je tema, ki prek pojma lokalnega skuša poudariti pomembnost trajnostnega razvoja v oblikovanju in pohištveni industriji. Prednost so imeli predlogi, ki s svojimi oblikovnimi rešitvami in izbiro materiala ter načina produkcije sledijo sodobnim trendom trajnostnega oblikovanja, prijaznega naravi in ljudem sedaj in v prihodnje. Izziv natečaja je bil upoštevati identiteto, poreklo stola, regionalno ekologijo, varovanje virov skozi izbor materialov in obliko ter nenazadnje kulturno pogojeno dojemanje pojma udobja.

Natečaj je bil torej razpisan le za stole?

Ja. Osredotočili so se na stole počivalnike. Celotna ideja letošnjega natečaja je bila nekako v kontekstu s kulturo sedenja. Kot pravijo na spletni strani natečaja, je to, kako sedimo, bolj pogojeno s kulturo kot z anatomijo.

Od kje torej ideja za prav takšen stol počivalnik?

Šlo je za več inputov, če se lahko tako izrazim. V konceptu izbranega in nagrajenega stola je združenih več idej, mogoče celo na neki podzavestni ravni. Ena izmed teh je nedavna želja mojega očeta, da mu na spletu poiščem način oblikovanja pokrival, ki so jih do druge polovice prejšnjega stoletja uporabljale pripadnice sestrskega reda Daughters of Charity. Potem so tu še vplivi Escherjevih neskončnih površin, Möbiusovega traku ter membranske arhitekture.

Svoj stol si poimenoval Charity chair.

Gre za besedno igro, ki je prežeta z več idejami in s pomeni. V imenu se skriva eden od izvorov ideje in oblike pa tudi namena, ki ga stol skuša doseči. Trajnostno sonaravni principi oblikovanja, ki jim stol sledi, delujejo v dobrobit vsem nam kot globalnemu organizmu, ki se bo ob nadaljnji rabi virov na način, ki smo ga poznali do sedaj, utopil v lastnih smeteh. Na osnovi članka o stolu se je porodila ideja o tem, da bi stol ponudil javnosti pod »open-source« licenco, kar bi pomenilo, da si lastim prvotno idejo, predloga za izdelavo stola pa bi bila dostopna vsem, ki si želijo stol izdelati za lastne potrebe ali ga razvijati naprej. Komercialna uporaba bi bila izključena. Za enkrat se o tej ideji še odločam.

Na slavnostni prireditvi v Las Vegasu so bili člani žirije navdušeni nad tvojo idejo. S čim si jih prepričal? Kakšni so bili njihovi komentarji ob ocenjevanju?

Stol počivalnik je zasnovan tako, da je poraba virov ob proizvodnji, transportu in skladiščenju minimalna. Prav tako ne potrebuje okovja, vijakov in podobnega. Sestavlja ga en sam del iz tankega ploskovnega materiala (uporabiti je možno reciklirane materiale), ki je uvit v končno obliko. To izoblikuje notranja napetost materiala, ki se ustvari ob zvijanju. Oblika dopušča razvijanje nazaj v prvotno ploščato pozicijo, kar pomeni zanemarljiv prostor za skladiščenje in transport.

Tako Charity Chair daje svoj prispevek trajnostnemu dizajnu. Na vse to se je žirija odzvala zelo pozitivno, predvsem pa so bili navdušeni nad idejo stola, narejenega iz ene same ploskve, praktično brez odpadka materiala. Prav tako so se navduševali nad različnostjo karakterja, ki ga ima stol ob različmen izboru barve materiala. Če sem bolj konkreten, v črni barvi deluje skoraj zastrašujoče, bela različica pa je bolj elegantna. To zmožnost ima stol zaradi enotne teme, ki ga prežema, in je kljub bogatim oblikam v svojem bistvu minimalističen. Če poenostavim, ker je stol enostaven in brez dodatnih oblikovnih detajlov, je dovolj le sprememba barve za spremembo njegovega karakterja.

Kdo organizira takšne natečaje in kaj je po tvojem mnenju njihov cilj?

Konkretno natečaj One good chair prireja več organizatorjev; Sustainable Furnishing Council, neprofitna organizacija oz. koalicija različnih industrij, katere cilj je promocija trajnostnega in sonaravnega razvoja in sledi principom, ki v zadnjem času vse bolj postajajo vodilni trend v svetu. Promocija teh idej je prav gotovo eden od ciljev organizatorja. Prav tako z natečajem pridobijo kup zanimivih in svežih idej s celega sveta. Drugi organizator je World Market Center, »state-of-the-art« razstaviščni prostor v osrčju Las Vegasa, ki med drugim dvakrat letno organizira Las Vegas Market, enega vodilnih razstavno-prodajnih dogodkov na področju oblikovanja pohištva in notranje opreme.

Je šlo pri tem stolu za tvoj prvi poskus oblikovanja pohištva?

Pohištvo sem že oblikoval kot sestavni del projektov notranje opreme, vendar gre pri takšnem oblikovanju za drugačen pristop. Ta stol pa je moj prvi poskus oblikovanja samostojnega izdelka.

Nam lahko na kratko opišeš, na kakšen način se stol oblikuje?

Oblikovanje stola spada med kompleksnejša področja oblikovanja, zato procesa oblikovanja ne morem na kratko opisati. Gre za upoštevanje veliko dejavnikov, ki vplivajo na končen izdelek. Za primer lahko omenim, da je cela skupina Ikeinih strokovnjakov na projektu enega njihovih stolov delala deset mesecev. Vsak stol moramo gledati kot individualen projekt, ki zahteva svoje tehnike oblikovanja. Ponavadi je pretežno orodje računalnik, konkretno pri tem stolu pa sem večinoma oblikoval s pomočjo modelov/maket iz različnih materialov.

Znani pisec Cliff Kuang je v svojem članku glede idejnega oblikovanja tvojega stola med drugim zapisal, da gre za novost pri oblikovanju.

V članku uporabi moj stol kot primer nove paradigme v trajnostnem razvoju.

Pravi, da je primer, ki govori o temeljnih spremembah o tem, kako gledamo na dizajn. Če ga povzamem, namesto da proizvajamo vedno več izdelkov, bi bilo bolje proizvajati dobre ideje, ki bi jih udejanjali le po potrebi, Charity Chair zato ni le domiseln dizajn, ampak proizvodna in distribucijska filozofija.

Ocenjevanje je vodila štiričlanska strokovna komisija. Kdo so bili njeni člani? Gre morda za pomembna imena v svetu pohištvenega oblikovanja?

Člani žirije so pomembna imena v svetu oblikovanja, arhitekture ter okoljskih znanosti, npr. Michelle Addington, profesorica na Yaleu, in Roger Thomas, ki je med drugim tudi avtor notranjosti prestižnejših hotelov v Las Vegasu.

Redko kdo ve, da je ideja notranje postavitve Kluba LokalPatriot tvoje delo, izbran pa si bil na natečaju.

Za zasnovo omenjenega mladinskega lokala je bil pred devetimi leti razpisan natečaj, med tremi prispelimi predlogi pa je bil moj očitno najboljši. Postavitev sem zasnoval tako, da je multifunkcionalna. V njem se lahko praktično dogaja vse, od rock koncerta do gledališke igre. Oziroma se je dogajalo, govoriva seveda o stari lokaciji kluba. Na novi lokaciji lahko vidite le nekaj ostankov od prvotne zasnove, npr. tablo z logotipom kluba, ki je tudi moje delo.

Kaj pa vsem študentom, dijakom in seveda tudi mnogim drugim poznan napis Always cvič’k? Tudi ta ideja je menda tvoja?

Ideja ravno ne, slogan je baje prispeval neznani grafiti artist, jaz sem le oblikovni avtor napisa. Sicer se pri svojem delu pretežno ukvarjam z grafičnim oblikovanjem. V svojem delu sem stalno razpet med več področji ustvarjanja. Ukvarjam se tudi z oblikovanjem interierjev, kot sem že omenil, nekaj let sem bil kot arhitekt zaposlen v projektantskem biroju, ukvarjam se tudi z ilustracijo, animacijo in še kaj bi se našlo.

Foto Jaka Šuln

Kakšne so tvoje nadaljnje ambicije glede oblikovanja pohištva? Morda stolu sledi še kaj?

V rokavu imam še nekaj zanimivih idej za stole, kako pa bo, bo pokazal le čas.

Od česa ali koga je odvisna nadaljnja usoda Charity chaira?

Rekel bi, da predvsem od mene in priložnosti, ki se mi bodo ponudile.