Že čez slabo leto bodo lokalne volitve.  Se pravi hitro. Na novomeški politični sceni ni opaziti nekih vidnejših premikov v tej smeri. Vse po starem, večina strank, zvez in društev je zadovoljna sama s seboj. Ne mudi se jim recimo predstaviti svojih kandidatov za župana ali predstavljati programa, bog ne daj vizije, ki bi se dotikala vodenja občine v naslednjih let. Vse korespondence na to temo potekajo za zaprtimi vrati, v glavah vodilnih, pri večini pa verjetno sploh ne potekajo. Treba je še malo taktizirati, malo počakati, kaj bo na to temo rekla konkurenca, ki je sicer v mestnem svetu in zunaj njega največkrat kar zaveznica, malo ali celo še bolj se je treba dogovarjati in usklajevati tudi med seboj. Najbolj konkretni so bili spet pri Zvezi za Dolenjsko (ZZD).

Išče se kandidat, ki predstavlja alternativo Muhičevemu vladanju, ki deluje kot nekakšna kontinuiteta – »arheološka usedlina« iz najslabših LDS-ovih časov. Predvsem pa bo moral imeti karizmo in verjeti v to, da je možno doseči pozitivne spremembe in biti v tem smislu sposoben motivirati stare in mlade, žive in napol žive, podeželje, Rome, enajst prebivalcev mestnega jedra in tudi tiste, ki še nikoli niso volili, in tiste, ki so se zaradi minulih razočaranj zakleli, da ne bodo več volili. Išče se kandidat, ki bo s svojimi idejami sposoben prodreti v vsako mikro poro novomeškega volilnega telesa in ki je to sposoben narediti z neko resno, strateško in sodobno zasnovano volilno kampanjo, ki bo osredotočena na to, kaj je treba narediti, da se bodo stvari začele odvijati na bolje. Foto Boštjan Pucelj

Župan Alojzij Muhič je že junija na zadnjem kongresu dejal, da bo odločitev o vnovični kandidaturi povezana tudi z voljo članov ZZD. Na istem kongresu je dobil soglasno podporo, brez glasu proti in celo brez razprave za nov štiriletni mandat vodenja stranke. »Dogodek«, ki je povedal skoraj vse. Kar je pustil odprto, je Muhič zaprl v oktobrskem Vašem mesečniku, ko je tudi uradno najavil kandidaturo. In če bi malo bolj analizirali početje župana v zadnjem letu, bi hitro ugotovili, da so Muhič, Kuljaj in prijatelji že dolgo v volilni kampanji, v vsakem primeru mnogo dlje in globlje od kakršne koli konkurence in tistih, ki mislijo, da je v trenutnih razmerah moč dobiti volitve v Novem mestu v pol leta. Morda celo vse od takrat, ko so si prvič opomogli od zadnje volilne zmage in ko so ugotovili, da je laže še enkrat zmagati, kot občestvu razlagati, kaj se je zgodilo z vsemi silnimi pred- in povolilnimi obljubami. Čas in pa njihov »objektiven« medijski pristop bi v tem primeru naredila svoje. Ob koncu njihovega drugega mandata in ob tem, kako stvari stojijo danes, bi si verjetno vsi šteli za uspeh že, da občina sploh še je. Dvomim, da bi se bil kdo še sposoben vprašati, kako je.

Če se vrnem k drugim morebitnim kandidatom. Kje dobiti primernega človeka? Kandidat za župana Novega mesta »mora« izpolnjevati praktično več pogojev kot kandidat za predsednika republike. Kot bi reklo vodstvo novomeške SD, išče se človek, ki uteleša te lastnosti: gospodarstvenik, mlajši (ni nujno), ambiciozen (v vseh vidikih poslovnega delovanja), ki bo znal vnesti svežino v novomeško politično okolje in ki se ne bo podredil starim političnim strukturam in njihovim principom delovanja. Problem tovrstnih kandidatov je v tem, da jih je malo, in če kakšen že je, se bo moral pomeriti s svojim originalom, aktualnim županom Muhičem. Kot še pomnimo, so nas na zadnjih lokalnih in državnozborskih volitvah (prav SD) prepričevali in nas še prepričujejo, da je Muhič ravno to. Dober, sposoben, gospodaren, nosilec sprememb in »svež«. Bilanca občine (med drugim nekaj milijonov EUR dolgov in kup neizpeljanih ali delno izpeljanih projektov) sicer tega ne kaže, zato nas istočasno prepričujejo in nas bodo še prepričevali, da ni problem v županu, ampak v vseh drugih nesrečnih dejavnikih, ki so se zgrnili nad nas.

Ko bodo politične združbe končno le definirale svojo strategijo in skavtirale voljnega kandidata, bo treba preveriti še, če je kandidat v teoriji sploh izvoljiv. Saj veste, nekateri kandidati so izvoljivi, nekateri so napol izvoljivi, nekateri niso izvoljivi. Teh zadnjih je verjetno največ na zalogi. Zato bo treba preveriti utrip novomeškega volilnega telesa. Tu pa zna nastopiti resen problem. Novomeško volilno telo je po kalvariji, v kateri se je po treh letih na osem let podlage Muhiča, ZZD in prijateljev znašla MO Novo mesto, napol mrtvo. Ali pa napol živo, v vsakem primeru hudo apatično, depresivno, pasivno, odmaknjeno, utrujeno, vdano v usodo in posvečeno svojim konjičkom, ki ga še ohranjajo pri življenju: vinogradništvu v vseh možnih aplikacijah, košnji vrtne travice, rekreaciji, nedeljskim kosilom, ribolovu, šahu, športnim stavam, sprehajanju hišnih ljubljencev, »enostavnim« komedijam, Kmetiji slavnih, Facebooku, anonimnemu bljuvanju in širjenju nestrpnosti po forumih, poliranju avta, šanku domače gostilne … V najboljšem primeru je samo cinično. Zato bi znali biti rezultati tovrstnega preverjanja hudo zmedeni. V takšni klimi lahko zlahka predpostavimo, da ljudstvo pulzira tudi k kandidatom tipa Mama Manka, z ali brez Rock Otočec fantov, kar ne bo olajšalo dela volilnim strategom.

Po vsem tem predalčkanju, kupčkanju, sondiranju, glihanju in dilanju, in ko bo tudi »izvoljiv in primeren« kandidat dahnil svoj usodni da, se bo – vsaj pri tistih, ki mislijo resno vstopiti v volitve – začelo iskati podporo v okviru neke širše strankarske in nadstrankarske pobude, ki si želi korenitih sprememb pri vodenju občine, kot se je izrazil eden od morebitnih kandidatov za župana Gregor Macedoni, zaenkrat neuradni adut stranke ZARES in Francija Keka. Pri tem se strinjam, da bi bil Gregor Macedoni primeren župan, bolj se mi zdi problematična Kekova teza, da je tudi izvoljiv. Bojim se namreč, da bo volitev prej konec, preden bosta tako široka strankarska iniciativa kot ljudstvo dojela, kdo je Gregor Macedoni. Je res dovolj, če rečemo, da je nekdanji direktor Založbe Goga, DNŠ-ja in nekdanji občinski svetnik, da je izvršni direktor v zagorskem podjetju Oria, ki zaposluje približno petdeset ljudi? Vprašati se je treba, ali je Gregor Macedoni že danes tak kader, ki bo skomuniciral z zgoraj omenjeno apatično in depresivno javnostjo, jo prepričal, da je on tisti, še posebej, če pomislimo, da mu bo nasproti stal proti koncu svojega mandata čedalje vitalnejši aktualni župan Muhič z vso svojo cvičkasto-enološko-podeželsko-ideološko mašinerijo, s Kuljajevimi »nadzvočnimi« PR prijemi, gasilsko, lovsko, veteransko, športno in polharsko druščino in drugimi zvestimi političnimi podporniki.

Po drugi strani pa se po novomeških ulicah in političnih kuloarjih šepeta, da bo za županjo kandidirala tudi Milena Kramar Zupan, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto, sicer popolna politična neznanka. Je pa zato toliko bolj prisotna v javnosti. V dveh leti je uspela finančno sanirati in organizirati zavod, ki je bil tudi zaradi pasivne občinske politike v zadnjih letih, grehov prejšnjega župana in anemične državne politike tik pred razsulom. Kot vidna predstavnica Julij, ene redkih dobro organiziranih in dejavnih civilnih pobud v Novem mestu, je dejavna tudi v civilni sferi. V zelo kratkem času si je v javnosti uspela ustvariti podobo uspešne, sposobne in vztrajne poslovne ženske, ki ve, kaj dela, in ki ji potem, ko zapre vrata svoje pisarne, ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem, v katerem živi. Mogoče se motim, toda zdi se mi, da med njo in od dosedanje tradicionalne lokalne politike že nekoliko naveličanih novomeških medijev poteka pozitivna sinergija, kar ni najmanj pomembno v primeru, da se dejansko odloči za kandidaturo.

Kakor koli že, kandidat za župana bi moral predstavljati alternativo Muhičevemu vladanju, ki deluje kot nekakšna kontinuiteta – »arheološka usedlina« iz najslabših LDS-ovih časov, če ne še iz katerih drugih predhodnih političnih sistemov – že danes prisoten v javnosti in prepoznan s strani ljudstva, da ne bo večino svoje kampanje porabil za razlaganje, kdo sploh je. Predvsem pa bo moral imeti karizmo in verjeti v to, da je možno doseči pozitivne spremembe in biti v tem smislu sposoben motivirati stare in mlade, žive in napol žive, podeželje, Rome, enajst prebivalcev mestnega jedra in tudi tiste, ki še nikoli niso volili, in tiste, ki so se zaradi minulih razočaranj zakleli, da ne bodo več volili. Išče se kandidat, ki bo s svojimi idejami sposoben prodreti v vsako mikro poro novomeškega volilnega telesa in ki je to sposoben narediti z neko resno, strateško in sodobno zasnovano volilno kampanjo, ki bo osredotočena na to, kaj je treba narediti, da se bodo stvari začele odvijati na bolje. Novo mesto potrebuje kandidata, ki je dokazano učinkovito vodil velike poslovne sisteme in ki je vešč komuniciranja z mediji. Kandidata, ki je dejansko nadstrankarski, še več, ki je sposoben strankarske vodje postaviti pred dejstvo: če ste res za alternativo, me podprite. Potrebuje kandidata, ki se Muhiča ne boji, ampak si ga želi za protikandidata, ker ve, da bo s tem, ko bo pometel z njim in njegovimi, pometel tudi z vrednotami, ki to mesto tiščijo dol. Kandidata, ki bo dovolj prepričljiv, da bo za razliko od vseh prejšnjih volitev predstavil svojo ekipo sodelavcev že med kampanjo in jo skupaj z njo izpeljal do konca. In išče se kandidat, ki verjame v zmago v prvem krogu, zato da se bo lahko takoj lotil dela in mu ne bo treba sklepati gnilih kompromisov v drugem.

Dodal bi samo še, da če se malo obrnete naokrog, ima Novo mesto ogromno žensk, ki nadpovprečno uspešno vodijo tako javne zavode kot zasebna podjetja. Morda je prišel čas, da prevzamejo tudi vodenje MO Novo mesto.

Damir Skenderović - zadnje objave

• Podgurje auf!* - 15. 6. 2010
• Lokalne volitve 2010: Mandarine in jagode - 6. 6. 2010
• Komentar: Revolucija pred mestnimi vrati - 30. 5. 2010
• V Novem mestu je žoga kvadratna - 3. 1. 2010
• Novomeške kronike - 18. 11. 2009

• [+]na vrh
• Natisni članek