Kot saharski peščeni vihar skozi nizozemski cvetličnjak amazonskih orhidej je pred dnevi udarila novica, da namerava največji župan vseh časov vnovič sesti na vroči županski stolček. Iz obveščevalnih krogov v Novokuznetskem v centralni Rusiji, kamor je Veliki Mag Boško Don Kova preselil dobršen del svojih gospodarskih družb, smo izvedeli, da bo po nesrečnem vodenju občine v zadnjih letih spet prevzel njeno krmilo in jo popeljal po pota stare slave in blagostanja. Novinarjem Potlača, ki budno beležimo lokalne dogodke in vam jih skušamo z izbrano besedo in s kritično presojo približati (kot se je izrazila naša kolegica iz TV Nm), je z Don Kovo uspelo narediti ekskluzivni intervju. Ujeli smo ga na terasi njegovega minibara.

»Novo mesto je v mednarodnih denarnih tokovih za časa mojega županovanja igralo pomembno vlogo. Očitno prepomembno za fante, ki ga sedaj vodijo. Ko se je sesula notranja ekonomija mesta, je padlo celotno svetovno gospodarstvo.« Na sliki: Veliki Mag Boško Don Kova predava na otvoritvi poslovno stanovanjskega centra Don Kova Megacenter.

Začnimo kar z najbolj vročim vprašanjem. Ali drži, da se vračate?

V vašem geografskem obzorju to zagotovo drži. V nekem drugem miselnem kontekstu pa bi se bilo pravilneje vprašati ali sem kdaj sploh odšel. Bolj specifično: Lahko sploh odidem?

Ne razumem.

Vem, da ne razumete. Nič hudega. Odgovor na tovrstna vprašanja tako ali tako prinese le čas. Mladi ste še, sinko.

Hm, v redu. Če nadaljujeva: boste prevzeli županovanje v Novem mestu in zakaj?

Bom. Tako sem se odločil. In ne vidim razloga, ki bi mi to preprečil. Ne bo prvič. Preprosto bi rad bi pomagal mestu. Rad bi iz njega naredil svetovno prestolnico. Gospodarsko, kulturno, turistično. Rad bi, da mesto razvije vse svoje zmožnosti. Rad bi, da enkratni ljudje, ki živijo v njem, eksplodirajo v svoji edinstveni kreativnosti. Vse to bi rad, če naštejem samo nekaj razlogov.

Toda bili ste že župan, imeli ste priložnost vse to uresničiti.

Res je. Mislil sem že, da mi je uspelo. Da morajo moji nasledniki samo dokončati tisto, kar sem dolga leta gradil. Zdaj vidim, da temu ni tako. Mesto ni bilo še nikoli tako na psu. Tokrat bom sam vse speljal do konca. Če bo treba, bom župan naslednjih petdeset le. Veste, pri današnji farmaciji je to možno (nekdanji župan je namreč v najboljših srednjih moških letih, op. stenografke). In če mi ne bi uspelo, bo moje delo nadaljeval moj sin, Mali Don.

Kaj je šlo po zlu od takrat, ko ste odšli? Današnja občinska oblast med drugim trdi, da je kriva svetovna gospodarska kriza.

To, da je kriza kriva za potop občine, je larifari, grozljiva pravljica za otroke. Na ideološki ravni pa eden izmed treh stereotipov, ki to mesto ohranjajo majhno in minorno v vseh pogledih. Nočem zveneti kot moj prijatelj Slavoj (svetovni filozof Slavoj Žižek in ne Primož Žižek, svetovni internetni guru, op. av. ), toda očitno je treba radikalizirati naša razmišljanja. Moja teza je, da se je svetovna gospodarska kriza začela ravno tu v Novem mestu. Najprej se je sesula MO Novo mesto, takoj za njo pa še svetovno gospodarstvo.

Saj to ni mogoče. Ali sploh veste, kaj govorite, to je, je … enostavno nemogoče!?

To so dejstva, zgodovinska dejstva, sinko. Leto dni po mojem odhodu se je sesula ekonomija občine, še ne leto po sesutju občine je padla banka Lehman Brothers in kar naenkrat smo bili sredi krize. Naključje? Ne bi rekel. Naključja se dogajajo, če verjamete v boga in če verjamete, da je bog, v katerega verjamete, kocka, in hkrati ne verjamete v verjetnostni račun. V ekonomiji pa ni naključij. Današnja svetovna ekonomija je sicer zelo kompleksna zadeva in ravno zaradi tega bolj ranljiva. Dogodek ali celo ne-dogodek na mikro ravni ima lahko usodne posledice na makro ravni. Zadeva je podobna efektu metulja, le da je še bolj komplicirana. Se jo pa da izračunati in tudi predvideti. In v primeru novomeške občine ni treba biti znanstvenik. Novo mesto je v mednarodnih denarnih tokovih za časa mojega županovanja igralo pomembno vlogo. Očitno prepomembno za fante, ki ga sedaj vodijo. Ko se je sesula notranja ekonomija mesta in mesto ni bilo več sposobno opravljati funkcije temelja v mednarodni denarni mreži skupaj z Novim Pazarjem, New Yorkom in Novokuznetskim, so najprej popadali temelji, nato pa še vsa mreža. V Novokuznetskem smo nekako uspeli ohraniti zdravo jedro in od tu bomo reševali Novo mesto in potem po vrsti naprej.

Omenjali ste tri stereotipe, ki dušijo mesto. Kaj ste mislili s tem?

Enega sva že omenila. Drugi je cviček. Fantje, ki danes vodijo občino, vidijo v cvičku zdravilo za vse. Zdravilo za propadlo ekonomijo, za upehani turizem, za utrujeno kulturo, za bolno telo in bogega duha. Resnica je ravno obratna. Trdim pri polni zavesti, da cviček že ves čas duši in uničuje dolenjskega človeka. Na vseh ravneh. Dolenjec je od nekdaj nagnjen k pijači. Prej se je od rojstva do smrti ugonabljal s šmarnico in šnopcem, ki pa sta današnjemu času neprimerna derivata. Saj veste, slepote, bebavosti, umori, odpovedi ledvic, jeter, srčnožilnega sistema in možganske kapi pri šestnajstih, da ne naštevam dalje. In ker je naš človek iznajdljiv patron, je iznašel cviček, vse skupaj pa je zapakiral v formo, ki se ji reče kultura pitja. Za nekulturnega torej velja tisti, ki ne pije, povrhu pa se lahko pije samo cviček. Pri vseh vinih tega sveta, sto krščenih Dionizov!!!

Se vam ne zdi, da ste prestrogi in da pretiravate?

Nikakor ne. Naj vam na kratko ponazorim z ekonomskim modelom, ki je bil nekoč veljaven v teh krajih in ki je očitno spet aktualen. Včasih je vsa ekonomija temeljila na pridelavi šmarnice. Ljudje so radi pili. Zato so imeli vinograde. Vinograde je bilo treba obdelovati. Zato so potrebovali še pomoč družine in sosedov. Vse te ljudi je bilo treba napojiti. Zato so potrebovali še več trt in te trte so potrebovale še več ljudi, da so jih obdelovali. In tako v neskončnost. Vsa ekonomija se je zvedla na pitje in pridelovanje vina. Dodana vrednost se ni ustvarjala, gospodarstvo je pešalo, živina je umirala od žeje, ljudje so bili bolni. Mit je, da se je včasih veliko delalo. V resnici se je prej veliko pilo. Vprašajte stare. Greh današnjih oblastnikov je, da nas hočejo vrniti nazaj v to stanje.

In tretji stereotip, s katerim mislite opraviti?

To je Kapitelj. V 21. stoletju častiti zanemarjen kup kamenja, ki poleg vsega v nobenem merilu ne izstopa, je skrajno neresno. Vsa vrednost, ki jo ima Kapitelj, je njegova izjemna lokacija. In ravno zaradi tega bi bilo na tem mestu treba zgraditi nov, času primeren objekt. Na mestu v vseh pogledih povsem povprečne cerkve bi zgradili moderen center z vsemi urbanimi vsebinami: igrišča, športno dvorano, olimpijski bazen, spa center, kapelico, trgovine, bob stezo, kazino, opero. V kapiteljskem nedrju bi lahko zgradili vsa parkirišča, ki jih mesto tako krvavo potrebuje. Z enim zamahom bi rešili tako infrastrukturne kot finančne težave občine. Predstavljajte si, kako zelo bi se k vsemu temu podal velik, z led diodami osvetljen napis, viden iz še tako oddaljene galaksije: Don Kova MegaCenter!

Še zadnje vprašanje: kakšen bo slogan vaše kampanje za župana?

Ne gre za slogan, gre za življenjsko držo, ki je včasih večja od človeka, ki jo živi: Don Kova za vse, za Don Kovo vse.

• [+]na vrh
• Natisni članek