Čez poletje se kot ponavadi na novomeškem političnem odru ni dogajalo nič pretresljivega. Alfa in omega trenutne politike in oblasti, znameniti in zmagovalni dvojec brez krmarja iz Zveze za Dolenjsko, Muhič – Kuljaj sta si svetovni krizi navkljub – ali bolje, s pomočjo svetovne krize, ki je dežurni krivec za vse tegobe obubožane občine – zagotovila mirno plovbo in se še utrdila na vrhu oblasti. Zdi se, da je kritikov njunega delovanja čedalje manj in da so čedalje tišji. Nisem prepričan, če je imel še kateri novomeški župan tako veliko in široko politično podporo v mestnem svetu. Občinski svet sprejme skoraj vse brez izjeme, če le ima kaj za sprejeti. Edini tresljajček, ki je vsaj za odtenek razburkal to popolno idilo, je prišel iz novomeških Socialnih demokratov. Prišlo je do »neobičajne zamenjave« v vrhu stranke in za trenutek je zadišalo po spremembah. Ta trenutek je bil seveda celo v pomenskem kontekstu pojma trenutek – kratek.

Novi predsednik SD je šel morda še dlje od svojega predhodnika. V oceni dela zdajšnjega župana je zapisal prav vse floskule, ki smo jih že tolikokrat slišali, da je resnično neverjetno, kako nekatere novomeške politične figure podcenjujejo svoje volilno občestvo in kako to isto občestvo vse skupaj stoično prenaša.

Predsednika Igorja Perhaja je konec junija zamenjal mlajši kolega Tomaž Kovačič. In to potem, ko je bil Perhaj vnovič izvoljen. Nato pa je odstopil. V občinskem vodstvu SD ni imel več nobene podpore. Menda že nekaj časa tudi v centrali ne. Zato je odšel po poti Slovenske poti (akademskega gibanja iz leta 1994 s političnimi ambicijami). Obljubil je, da se bo vrnil. Vprašanje je le, če si Novo mesto želi Slovensko pot.

Z novim občinskim vodstvom SD in novim predsednikom je verjetno marsikdo pričakoval vsaj kakšno minimalno spremembo, premik vstran ali celo naprej od dosedanje politike zveste podpore novomeškemu županu. Župan Muhič je bil, podobno kot prej župan Kovačič, za časa Perhaja rešitev za vse. Rešitev za vodenje občine, najboljši kandidat za poslanca in tako naprej. Zdelo se je, da novomeška SD brez Muhiča ne more ali pa noče, kar je isto. Ob menjavi vodstva bi bil seveda idealen čas, da se distancirajo od tovrstne prakse. Novo vodstvo, nova prepoznavna politika, nova smer. Ne, tega, kot kaže, zlepa ne bomo dočakali. Smer je ostala ista, za SD je Muhič še vedno zakon, edina alternativa, tako rekoč svetilnik v Janševem pomenu besede. Nekaj, kar bi se lahko imenovalo prevrat (v pozitivnem smislu) znotraj stranke, se ne more imenovati niti prevrat z narekovaji (v kakršnem koli smislu). Kvečjemu bi lahko rekli: v novomeški SD je prišlo do tako imenovane »menjave vodstva«.

Edina dodana vrednost novega vodstva je, tako kot v najboljših Perhajevih časih, župan Muhič. Novi predsednik SD je šel morda še dlje od svojega predhodnika. V oceni dela zdajšnjega župana na park.si je zapisal prav vse floskule, ki smo jih že tolikokrat slišali, da je resnično neverjetno, kako nekatere novomeške politične figure podcenjujejo svoje volilno občestvo in kako to isto občestvo vse skupaj stoično prenaša. Floskule gredo v smislu, da trenutna situacija tako glede gospodarske krize kot krize v državni upravi in občinah vsekakor ni primerna, da se dajejo kritike na delo kogar koli, kajti delovanje, vodenje in prevzemanje ključnih odgovornosti v tem času je vse prej kot lahko. Da obstajajo projekti, ki so dobro zastavljeni, in kar nekaj projektov, ki niso izpolnili pričakovanj občanov in občank. Da je treba počakati do konca mandata in takrat dajati končne ocene. Do takrat pa lahko upamo, da se finančna projekcija Mestne občine Novo mesto vzpostavi na neko sprejemljivo, še znosno raven, potrebno za normalno poslovanje. Kot bi poslušali Muhiča ali koga drugega iz Zveze za Dolenjsko ali katerega tretjega »političnega koritnika«: kriza je kriva, ni nam lahko, kritiziranje ni korektno in je nasploh nesprejemljivo (pustimo ob strani, da je kritika strukturni temelj katerega koli demokratičnega sistema), čakajmo in upanje umira zadnje. Takoj za občino.

V tem času pa je župan Ljubljane Zoran Janković, ki ne čaka, ki mu dol visi za kritike in ki namesto upanja stavi na evre, zelo zadovoljen z osnutkom zakona o glavnem mestu. Zadovoljen ni le s številko. Po osnutku sprememb zakona, ki je v vladni proceduri, bi Ljubljana dobila »samo« dodatnih 16,3 milijona evrov iz naslova pobrane dohodnine. Za Jankovića veliko premalo. Morda bi se bilo na tem mestu treba vprašati, koliko je za nesmrtno ljubezen med novomeškim županom in vladajočo SD iztržila MO Novo mesto. Tako, mimogrede.

Stvari pa znajo biti še slabše. Glede tega, kakšen bi moral biti prihodnji župan, je novi predsednik novomeške SD povedal: »Gospodarstvenik, mlajši (ni nujno), ambiciozen (v vseh vidikih poslovnega delovanja) in pa človek, ki bo znal vnesti svežino v novomeško politično okolje in ki se ne bo podredil starim političnim strukturam in njihovim principom delovanja.« Se vam zdi, da tega človeka X od nekod poznate? Res ga. To je naš župan Muhič. Ali natančneje, lahko bi bil tudi naš župan Muhič. In konec koncev ali ni ravno na krilih tovrstnega diskurza na zadnji lokalnih volitvah Muhič prevzel oblast? To, kar je opisal Kovačič, je volilni slogan zdajšnjega župana na prejšnjih in bo tudi na prihodnjih lokalnih volitvah. Lahko bo samo še dodal, da se je za vnovično kandidaturo odločil zgolj zato, da bo v naslednjem mandatu dokončal vse projekte, ki jih – zaradi preštevilnih zunanjih vzrokov, seveda – ni uspel uresničiti v tem. In teh, kot vemo, ni malo. En razlog več za vnovično izvolitev, ne?

Nima pa samo novomeška SD težave z identiteto. Tako je tudi s SLS, z DESUS, s SNS, SDS, z NSi, Radi imamo Novo mesto in podeželje ter morda še s kom. Vse te stranke in politična združenja skozi celoten mandat v celoti nekritično podpirajo župana in skupaj z Zvezo za Dolenjsko tvorijo popolno glasovalno mašino v občinskem svetu. Raznovrstna druščina v občinskem svetu tako tvori popolno politični simbiozo, ki je zlepa ne najdemo – ne v Sloveniji ne kod drugod v svetu. Simbiozo na račun parazitiranja MO Novo mesto: deljenje položajev, služb, nadzornih svetov, sejnin … Treba se je vprašati: ali smo jih zato volili? Če ja, potem je bolje, da v prihodnje volimo župana Muhiča in neposredno Zvezo za Dolenjsko. Zakaj bi volili neke »anonimne« z njo pobratene posrednike in prisklednike brez lastne volje, politične drže in delovanja (ravno to se je recimo zgodilo na zadnji lokalnih volitvah v Ljubljani, ko so razočarani volivci množično volili Jankovićevo listo; pri tem je treba opozoriti, da kakšnih drugih morebitnih stičnih točk med Jankovičevo listo in Zvezo za Dolenjsko pač ni).

In da ne bo kateri od klenih varuhov novomeške demokratične morale prehitro posegel po lovski puški ter mi očital totalitarna nagnjenja: ve se, kdo je v tem mandatu v mestnem svetu tvoril alternativo zgoraj omenjeni druščini. To so bili svetniki in svetnice iz vrst LDS, neodvisni svetnik Tomaž Levičar in morda še kdo. Torej, neko minimalno izbiro pred lokalnimi volitvami prihodnje leto le imamo. Bodimo iskreni, si v tem podeželskem mestecu sploh lahko predstavljamo kaj več?

Damir Skenderović - zadnje objave

• Podgurje auf!* - 15. 6. 2010
• Lokalne volitve 2010: Mandarine in jagode - 6. 6. 2010
• Komentar: Revolucija pred mestnimi vrati - 30. 5. 2010
• V Novem mestu je žoga kvadratna - 3. 1. 2010
• Je čas za županjo? - 2. 12. 2009

• [+]na vrh
• Natisni članek