So transparenti res potrebni?

“Glede na moje osebne izkušnje, ki sem jih imel v zadnjih mesecih, menim, da si policija in druge pristojne službe pred »romskimi« križi zatiskajo oči. Pa naj gre za nepošiljanje romskih otrok v šolo ali za podeljevanje socialnih pomoči, ki Romov ne motivirajo za delo. Klub temu pa se človek ob tem vpraša ali je protest kot legitimna oblika državljank in državljanov sploh potreben, ko pa se z dialogom da narediti veliko več kot s transparenti.”

V Ljubljani se je 18. junija zgodil še en protiromski protest. Pod taktirko Silva Mesojedca iz dolenjske regijske civilne iniciative se je zbralo nekaj deset krajanov z Dolenjske in iz Bele krajine, ki živijo v neposredni bližini romskih naselij in niso zadovoljni s sosedi, ki živijo na tuji zemlji in občanom delajo škodo. Papir prenese vse in peticijo so »iniciatorji« predali predsedniku komisije za reševanje romske problematike ministru Igorju Lukšiču. V njej so zapisali, kako reševanje romske problematike poteka prepočasi, da država ne naredi ničesar itd. Človek se ob tem vpraša ali je protest kot legitimna oblika državljank in državljanov sploh potreben, ko pa se z dialogom da narediti veliko več kot s transparenti. Prav tovrstni protesti celo razpihujejo sovraštvo med Romi na eni in Neromi na drugi strani. Tega pa si v civilizirani družbi nihče med nami ne želi. V nasprotnem primeru namreč ne bomo gradili mostov, pač pa jih rušili. Po drugi strani pa bi moral tudi Silvo Mesojedec bolje pritiskati na Svet romske skupnosti RS, Zvezo Romov Slovenije itd., v končni fazi ima Slovenija romske svetnike, zakon o Romih, v pripravi je program za romsko skupnost.

Če želimo iskati rešitve kot enakovredni subjekti za isto mizo in sodelovati konstruktivno, ne smemo priti na posvete in sestanke s figo v žepu! Le če bomo igrali z odkritimi kartami in se šli iskren pogovor, bomo morda bliže končni rešitvi problema.

Potihem pa dajem Silvu Mesojedcu tudi prav. Glede na moje osebne izkušnje, ki sem jih imel v zadnjih mesecih, menim, da si policija in druge pristojne službe pred »romskimi« križi zatiskajo oči. Pa naj gre za nepošiljanje romskih otrok v šolo ali za podeljevanje socialnih pomoči, ki Romov ne motivirajo za delo.

V Ljubljani sem si posebej zapomnil izjavo enega od protestnikov, ki mi je potožil, da doslej še nikoli ni pojedel kure, ki jo je sam zredil. Vse so šle k Romom.

Se pa strinjam, da bi policija, sodstvo, tožilstvo morali še enkrat pogledati v zakon, ko imajo pred sabo list, na katerem piše o nasilnemu Romu. Ugotovil sem, da mora Rom storiti res hudo, odmevno dejanje, da bo nemudoma odpeljan v zapor.

Bogdan Miklič je romski novinar.