Slavko Gegič (LDS) o Alojzu Muhiču: “Ni znal izbrati najboljših idej in določiti prioritete svojega mandata”

»Med številnimi lastnimi željami, načrti svoje stranke, koalicijskih strank in željami različnih drugih interesnih skupin in posameznikov ni znal izbrati najboljših idej in določiti prioritete svojega mandata. Iz tega temeljnega problema izhajajo vsi drugi: županovi koalicijski partnerji so si Novo mesto razdelili kot volilni plen, vsak ima svoj vrtiček, s katerim počne, kar želi, za skupno razvojno politiko pa zmanjka prostora, saj bi sicer morali žrtvovati kakšnega od svojih parcialnih interesov.

O Alojziju Muhiču osebno večina v vodstvu LDS nima slabega mnenja, je prijeten sogovornik in v življenju je veliko dosegel. Verjamemo tudi, da je dokaj pošten človek. Mislimo pa, da naloge župana našega mesta ne opravlja dobro. Novo mesto sicer ima ugled v slovenskemu prostoru, vendar mu tega omogočajo propulzivno gospodarstvo, nekateri javni zavodi in posamezniki, v LDS pa pogrešamo koordinacijo, ki bi razvojne potenciale združila in pridobila sinergijo. Posledica vsega naštetega je enormen razkorak med obljubljenim in uresničenim.

Na vprašanje, ali bi z njim sodelovali v prihodnje, lahko rečem naslednje: Alojzija Muhiča v LDS dobro poznamo, saj je bil dolgoletni član naše stranke. Dolgo časa si je prizadeval postati županski kandidat, vendar smo ocenili, da nima ustreznih lastnosti za vodenje mesta. Dvomi vodstva LDS so se nanašali zlasti na njegove vodstvene sposobnosti, zlasti v tako heterogeni organizaciji, kot je mestna občina, posebej so bili člani stranke zadržani do njegovih pogajalskih veščin, ki jih župan enega mesta enostavno mora imeti dobro razvite. Za njega se nismo odločili, čeprav so konec prejšnjega mandata relevantne raziskave javnega mnenja pokazale, da je izvoljiv. Naša zavrnitev njegove kandidature je bistveni razlog ustanovitve nove stranke, s katero se je podal v uspešno župansko kandidaturo. Naši dvomi so se v minulih letih izkazali za upravičene. Občina je v nezavidljivem položaju, vendar ne zaradi krize, temveč zaradi zmotnih odločitev oziroma zaradi neodločitev tistih, ki bi jih morali sprejemati. Verjetnost takšnega koalicijskega sodelovanja je majhna.

V LDS bomo iskali zavezništva z novimi idejami in ljudmi, z drugačno paradigmo, predvsem pa takšno koalicijo, ki bo zmogla reči bobu bob: se odločiti, kaj sploh hoče, sprejeti odgovornost za svoje odločitve, se lotiti realizacije načrtov in na koncu mandata ponuditi meščankam in meščanom jasno krvno sliko, v čem je bila koalicija uspešna, v čem ne in zakaj.

Kakšnega župana bi moralo imeti Novo mesto? Prihodnji župan ali prihodnja županja Novega mesta bi moral/-a biti predvsem krizni menedžer, ki bo rahločuten slušatelj in odločen voditelj z menedžerskim instinktom, strokovno suveren in zazrt v prihodnost. Brez korakov, ki trasirajo razvoj, bomo postali Mirna Peč. Zaradi slabe situacije v občini bo treba takoj ob nastopu mandata sprejeti takšen proračun za leto 2011 (oziroma njegov rebalans), ki bo porabljal toliko, kot bomo Novomeščani ustvarili in nič več. Zato bo treba zmanjševati stroške na vseh ravneh, kar bo zelo boleče in javnosti nevšečno. Pri županu se bo vse začelo in končalo, zato mora prihodnji župan imeti jasno razvojno vizijo Novega mesta, biti mora odločen in moral bo biti spreten komunikator, ki bo znal občanom pojasniti, da je bolje, da za dve/tri leta vsi skupaj stisnemo pasove (z njim in občinsko upravo na prvem mestu), kot da občina stagnira še 10 let. Za to, da prihodnje županstvo ugotovi, kaj je resnično pripeljalo Novo mesto v to nezavidljivo situacijo, bo potrebna tudi temeljita revizija poslovanja občine in nekaterih njenih podjetij. Na podlagi ugotovitev revizij bo mogoče treba ukrepati, kar bo od župana prav tako zahtevalo pogum in odločnost.«