Oblast sopiha svoj zadnji krog (1. del)

Stanje na najbolj izpostavljenih športnih projektih lahko ocenimo kot porazno, ali pa kar – glede na to, da je do konca mandata te oblasti le še leto dni – kot brezupno. Športne dvorane Stopiče ni, prav tako ne duha ne sluha o novi mestni športni dvorani, nadgradnja Velodroma Češča vas je najbrž le še iluzija, da o mestnem plavalnem bazenu sploh ne govorimo.

Nedokončna dvorana bodočega kegljišča v tako imenovanem Servisnem objektu na teniških igriščih na Loki. To je edina investicija v sicer ambiciozno zasnovanem kompleksu Portoval. A celo ta investicija se je vlekla dve leti, pred letom dni pa je bila celo ustavljena. Kdaj bo luč na koncu predora? Na MO so v prejšnji številki Parka sicer zatrdili, da se bodo dela nadaljevala najkasneje v letu 2009.

Na lokalnih volitvah leta 2006 so politične stranke in liste predstavile obilo obljub v dobro novomeškega športa. Obljube se niso nizale le v času pred volitvami, pač pa tudi po njih, ko v splošnem mnoge izbrane politike sicer zajame čut za realnost, moč njihovega glasu pa upeša. A v Novem mestu so se velike sanje nekaterih tedaj šele začele. Še več mesecev po volitvah so namreč celo v medijih nove stare elite nizale obljube.

Prejšnje volitve pa so za šport vendarle prinesle pomembno razliko v primerjavi s predhodnimi leti. V najožjo oblastno ekipo, na mesto podžupana, je prišel Rafko Križman. To je dolgoletni direktor novomeške Agencije za šport, nekdanji občinski sekretar, odgovoren tudi za šport, minuli mandat je bil tudi občinski svetnik iz vrst tako imenovane Športne liste in je bil nenazadnje tudi dolgoletni sotrudnik v LDS, ki je dva minula mandata vodila občino. Seveda pa je bil nekoč tudi on športnik. Odtlej se sedaj torej podžupanu, odgovornemu tudi za šport, Križmanu ni treba, kakor se je pred par leti, spraševati in upati, ali bo mestna oblast prisluhnila športu. Zdaj je on ta mestna oblast. Resda je v tem okolju ustaljena navada podžupanov, da po štirih letih podžupanovanja zatrjujejo, da niso ničesar mogli storiti, ker je bil itak župan alfa in omega, oni pa da so skorajda le sopotniki, nič dosti drugačni od ostalih ubogih občanov. A kaj dosti boljši navidezni nastavki za spremembo odnosa občine do športa bi se pač le težko vzpostavili, če predpostavimo, da je bil, kakor je pred leti nakazoval Križman, problem le še v oblastnih sobanah, medtem ko je splošni in športni javnosti marsikaj že dolgo jasno.

Med obljubami sedanjih vodstvenih ljudi občine smo pred leti največkrat slišali, da bo znatno napredoval razvoj športnega parka Portoval, da bodo zgradili športno dvorano v Stopičah in vsaj začeli z gradnjo mestne športne dvorane, pa naj si bo to v Portovalu, Drgančevju, na Grabnu ali že pač nekje, ter da bo tudi v zvezi z velodromom storjen korak naprej. Da manjkata mestu tudi bazen in drsališče, so tudi omenili, kar bi lahko občanu pomenilo, da bodo ta primanjkljaj odpravili, če dobijo vajeti v roke. In nekateri so te vajeti v roke dobili. Vendar pa lahko po treh letih mandata stanje na najbolj izpostavljenih projektih ocenimo kot porazno, leto pred koncem mandata pa kar kot brezupno. Zdi se, da se odgovorni, z njimi pa tudi vsi ostali, prebujajo v realnost prostora in svojih zmožnosti šele sedaj, ko se rok uporabe te za štiri leta izbrane politične elite izteka. Kako torej kaže ključnim projektom?

Telovadnica Stopiče – neuresničena obljuba

Ureditev telovadnice v Stopičah je najbolj pereč problem športne infrastrukture v naši občini Učenci stopiške osnovne šole namreč še vedno nimajo ustreznih prostorov za telovadbo. Program koalicije novomeških oblastnikov sicer govori o tem, da bo telovadnica oziroma športna dvorana zgrajena jeseni leta 2008, podžupan Rafko Križman je, ko so izbrali projektno rešitev, »optimistično« napovedal, da bo telovadnica po novih predvidevanjih lahko stala septembra 2009. Morda bodo septembra res položili kak temeljni kamen, vendar o zaključku investicije najverjetneje še dolgo ne bo ne duha ne sluha.

Ureditev telovadnice v Stopičah je morebiti še najbolj pereč problem, ker je povezan tako s športom kot tudi šolstvom in še novomeškim podeželjem. Učenci stopiške osnovne šole namreč še konec prvega desetletja tega stoletja nimajo ustreznih prostorov za telovadbo. Koalicijska pogodba novomeških oblastnikov sicer govori o tem, da bo telovadnica oziroma športna dvorana zgrajena jeseni leta 2008. Velika naj bi bila 1700 m2. Za šolsko telovadnico bi bilo sicer dovolj skoraj pol manj kvadratnih metrov, za potrebe športa, posebej rokometa, pa so njene razsežnosti vseeno bistveno povečali. In s tem tudi ceno. Cena izgradnje naj bi bila po starih ocenah blizu 2,4 milijona evrov. Konec leta 2007 so novomeški oblastni organi uresničitev svoje napovedi v času že premaknili in dejali, da bo telovadnica odprta na začetku šolskega leta 2009/2010. Samo še počitnice nas ločijo od začetka novega šolskega leta, pod osnovno šolo v Stopičah pa še vedno raste le trava, nikakor pa ne športna dvorana. O gradnji, kaj šele njenem zaključku, ni ne duha ne sluha. In tako bo zelo verjetno celo ob tem času prihodnje leto, četudi bo vsaj kak temeljni kamen tam morda le ležal.

Niti evra za obljubljeno novo športno dvorano

Kot opozarja novomeška športna javnost, Novo mesto sploh nima prave športne dvorane. Pred volitvami je sedanja oblast tako na široko obljubljala novo mestno dvorano. Ena izmed možnost za lokacijo naj bi bilo tudi območje Drgančevja (na sliki), naslednja pa območje Portovala. A za projekt nove športne dvorane občina ni namenila niti evra, še več, ne vedo niti tega, kje naj bi jo gradili.

Letos naj bi, po dobrih dve letih starih napovedih podžupana Križmana, začeli v Novem mestu graditi tudi novo, lahko pa bi rekli tudi prvo pravo športno dvorano. Ta naj bi vendarle ustrezala normativom nekaterih športnih panog za vrhunska športna tekmovanja. Glede na to, da v letošnjem občinskem proračunu zanjo ni predvidenega niti enega evra, je že gotovo, da bo tudi ta napoved oblasti zgolj še ena v vrsti neuresničenih. Celo še več, četudi je podžupan Križman že v začetku leta 2007 nihal glede določitve ustrezne lokacije za športno dvorano, ni to vprašanje ustrezno rešil niti po dveh letih in pol odtlej. Odgovorni so očitno opustili načrt, da bi dvorana dobila svoje mesto v okviru Portovala, za kar so se že pripravljali projekti, druge ustrezne lokacije, kjer bi bilo moč avtonomno zgraditi večnamensko športno dvorano, pa niso zagotovili. Vsaj športna javnost v Novem mestu ne dvomi, da mesto tovrstno dvorano potrebuje. Mnogi drugi menijo, da je moč davkoplačevalski denar za šport nameniti tudi kako drugače. V vsakem primeru pa dvorane ni, nihče je ne gradi, celo projekti zanjo niso izdelani.

Edino, kar se je v Portovalu v teh zadnjih letih začelo graditi, je servisni objekt z baliniščem kot osrednjim prostorom. A celo ta za občino, kakršna je novomeška, ne pretirano zahtevna investicija, ki se vleče že kaki dve leti, je bila pred meseci sredi del ustavljena, zaradi česar so notri le goli zidovi.

(Nadaljevanje čez teden dni.)