Dovolj je političnih komisij!

Naravnost sramotno je, kot se je ponovilo letos, da občanke in občani v lastni sredini ne najdejo kandidatke ali kandidata, ki bi jo ali bi ga počastili z nazivom častne občanke oz. častnega občana ali pa bi ji ali bi mu v čast spoštovanja njegovega truda podelili grb Mestne občine Novo mesto.

V aprilu novomeška občina obeležuje osrednji občinski praznik, ob tej priložnosti pa zaslužnim občankam in občanom podeli občinske nagrade in priznanja.

Poglejmo najprej, kaj pravijo odredbe, po katerih Trdinovo nagrado Mestna občina Novo mesto podeljuje občankam in občanom, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na kulturnem, prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju. Leta 1996 sprejeti občinski odlok o priznanjih in nagradah Mestne občine Novo mesto, s katerim je občina določila njihovo podeljevanje, pogoje ter postopek podeljevanja, odreja, da predloge za podelitev lahko podajo občanke in občani, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva in delovna telesa občinskega sveta. Predloge obravnava sedemčlanska komisija, ki jo prehodno imenuje občinski svet, njena osnovna naloga pa je, da izdela končni predlog za vsa priznanja in nagrade, razen za priznanje župana Mestne občine Novo mesto. Naloge komisije za priznanja in nagrade so še podrobnejša opredelitev meril za dodeljevanje priznanj in nagrad, objavljanje razpisov za vložitev njihovih predlogov v sredstvih javnega obveščanja in priprava končnega predloga ter njegovo posredovanje občinskemu svetu, ki njen predlog običajno potrdi.

Do tukaj je vse v redu in prav, o zadevi pa dobimo pomisleke, ko izvemo, da je komisija, ki odloča o nagradah, pravzaprav imenovano politično. Torej je politični organ, v njej pa sedijo predstavniki strank in različnih mestnih klik, ki lahko po srečnem naključju o kulturi in kulturnem dogajanju kaj vejo, lahko pa imajo o njej povsem samosvoje poglede. Tako se pri odločanju o nagradah pogosto zgodi, kot je slišati v zaledju, da se v pomanjkanju znanja in seznanjenosti s kulturnim dogajanjem o nagrajenkah in nagrajencih odloča na podlagi strankarske smeri in svetovnonazorskih pogledov. Da ne bo dvoma, menim, da so si vse dosedanje nagrajenke in vsi dosedanji nagrajenci nagrade zaslužili, le nekateri so jih dobili prezgodaj, drugi prepozno, marsikateri predlaganec pa je zaradi te neusklajenosti ostal brez nagrade ali pa je na občinsko priznanje čakal nerazumno dolgo.

Menim tudi, da bi moral občinski svet omenjeni občinski odlok iz leta 1996, verjetno delni plod neprespanih mor samoupravnega socializma, posodobiti, saj kultura ni več politično nadzorovana kategorija, temveč se, sicer tudi ob občinski podpori, razrašča in vene na različnih koncih občine in prek različnih občinskih, državnih ter samostojnih ustanov. Občinska komisija zato ne bi smela čakati le na pobude javnosti in posameznikov, občina pa bi poleg nje, vsaj glede kulture, potrebovala še neko drugo, neodvisno posvetovalno in predlagalno telo, sestavljeno iz poznavalk in poznavalcev, spremljevalcev ter spremljevalk resničnega občinskega kulturnega snovanja, lahko tudi nekdanjih Trdinovih nagrajenk in nagrajencev. Da ne bi prihajalo do dosedanjih zadreg, bi pri odločanju morala tehtno šteti njihova sodba, prav tako pa bi morali pri končnem odločanju poleg pobud javnosti in posameznikov upoštevati še mnenje tega posvetovalnega telesa. Tako se mogoče ne bi dogajalo, kot se dogaja sedaj, da nekoga nagradijo tik pred odhodom v pokoj, ljubljenko ali ljubljenca neke določene skupine pa častijo na prvih stopnicah njene ali njegove, čeprav obetajoče, umetniško-kulturne poti.

Pri vsej zadevi pa pri podeljevanju vseh nagrad in priznanj novomeške občine moti nezanimanje javnosti in posameznikov, ki naj bi dajali pobude, saj po vsakoletni objavi razpisa za nagrade in priznanja do komisije pricurlja le nekaj pobud. Naravnost sramotno je, kot se je ponovilo letos, da občanke in občani v lastni sredini ne najdejo kandidatke ali kandidata, ki bi jo ali bi ga počastili z nazivom častne občanke oz. častnega občana ali pa bi ji ali bi mu v čast spoštovanja njegovega truda podelili grb Mestne občine Novo mesto. Tako slab odziv Novomeščankam in Novomeščanom ni v čast, po svoje pa gre tudi v tem primeru za ogledalo kulturnega duha.

Glede na odziv javnosti pa tudi zasedenosti dvorane ob zadnjih podelitvah bi kazalo sklepati, da nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto izgubljajo veljavo, kar pa v mestu z dolgo kulturno tradicijo ni nikomur v prid. Še najmanj zanesenjaškim kulturnim snovalkam in snovalcem, ki pogosto nesebično ustvarjajo tudi za ceno izrednih naporov in lastnega odrekanja. Te bi morala javnost skupaj z občino odločno podpreti, ne pa da njihovo priznanje ob splošnem nezanimanju luč zagleda šele po poti skozi nedoumljivi strankarski labirint.