“Če bi imela država načrt, potem civilina iniciativa ne bi bila potrebna” (2. del)

Objavljamo še drugi del intervjuja s Silvom Mesojedcem, predsednikom Regijske civilne iniciative in podpredsednikom KS Bučna vas. Prvi del lahko preberete tukaj.

G. Silvo Mesojedec, se vam ne zdi, da postavljate barikade?

V določeni meri to drži, vendar moram povedati, da se mnogi Romi tudi strinjajo z nami, nekateri pač ne. Sicer pa ne gre vedno po lepi poti. Tudi osamosvojitev Slovenije ni šla. Lahko pa potrpimo in gremo še na slabše.

Toda se vam ne zdi, da način, na katerega vi predstavljate problematiko, predvsem povzroča še nadaljnjo poglobitev negativnih čustev med ljudmi? Se vam ne zdi, da je krivda za problematiko na obeh straneh? Saj vemo, da smo bili ravno »mi« tisti, ki smo Rome poslali ven iz naših naselji in so bili prisiljeni v to nelegalno naseljevanje. Veliko je primerov, da krajani zavračajo, da bi se kak Rom priselil v njihovo naselje.

Lahko, da je krivda na obeh straneh. Čeprav trdim, da je več krivde na strani Romov. Jaz pa se trudim tudi za Rome. Pomagal sem družini Stojanovič in posredoval pri Revozu, da so mu poiskali delo. Tudi sestri sem pomagal, da je obdržala službo na bršljinski šoli, čeprav je kazalo, da bo zaradi birokratskih ovir morala službo pustiti, pa se je rešitev vendarle našla. In še tretji primer je primer Roma Djokota iz Brezja. Dobili smo sredstva. Našel je hišo na Brezovi Rebri. Že na nepremičninski agenciji smo naleteli na problem, češ: »Romi … Kaj ne bi raje krajevna skupnost podpisala pogodbe …?« Želel sem pokazati, da lahko eno romsko družino preselimo iz okolja, v katerem ne želi živeti. Potem pa se je oglasil še župan in želel uveljaviti predkupno pravico in navsezadnje selitve ni bilo. Pokazalo se je, koliko lahko Rome preselimo ven iz rezervata.

Toda ta primer kaže ravno to, da ni bil problem v Romu, ampak pri nas.

Drži, ampak priznajmo, da je to posledica težav, ki jih povzročajo Romi. Potem pa se meče vse v en koš.

Ampak to je nemara tudi posledica vaših nastopov. V vaših nastopih nismo še nikoli slišali skoraj nič dobrega o Romih. Kako to, da nikoli ne omenjate na primer novomeškega romskega novinarja; kako to, da ne omenite, da je več kot 1500 romskih otrok vključenih v osnovne šole, da se romski najmlajši vključujejo v več kot 40 vrtcev, da je ustanovljen Romski akademski klub itd. Vsi našteti podatki so s spletne strani SDS, katere član ste tudi vi. Pozitivnih primerov v javnih nastopih skorajda ne omenjate, napredka ne priznavate.

Morda. Kje je razlog? Sedem let se ukvarjamo s to problematiko. Kaj se je spremenilo? Žabjak ostaja, dolenjski problemi ostajajo. Res je, da ni več streljanja v naselju in da ni več toliko kurjenja. Smo kaj rešili pri zaposlovanju, prostorskem urejanju? Vsi hočejo samo legalizirati črna naselja, s čimer pa se mi ne moremo strinjati.

Komu pa je po vašem mnenju v interesu, da neko nacionalnost, ki nima niti politične niti gospodarske moči, povzdiguje na ta privilegiran položaj?

Moja razlaga je, da je romska problematika preveč kompleksna, da bi se jo katera koli vlada upala lotiti. Nihče si ne upa sistemsko pristopiti k problemom, ker si potem nakoplje več problemov …

Toda vendarle, politika, ki bi uresničila vaše zahteve, bi pridobila veliko priljubljenost. Na Dolenjskem večina ljudi vendarle razmišlja na tak način kot vi?

Na primer, zadnji primer je reakcija Amnesty International glede Zverovega modela. Naredili so veliko škodo predvsem Romom. Mislim, da so naredili kriminalno dejanje. Zapisali so, da so romski učenci onemogočeni pri obiskovanju pouka. V resnici jih tja pač ne pošiljajo starši oziroma jih v šolo pošljejo, ko jim zagrozijo z odvzemom socialne podpore. Skratka, takoj ko skušaš učinkovito reševati romski problem, postaneš tarča različnih kritik …Šolski minister bi se tu moral odločno odzvati in povedati, da poročilo AI ne drži. OŠ Bršljin je namreč na 120. seji odbora za šolstvo dobila pohvalo zaradi izvajanja tega modela.

Če smo že pri tem – večina uglednih mednarodnih ustanov, tudi domačih organizacij, opozarja, da so pravzaprav Romi tisti, ki so pri nas diskriminirani. Dejstvo je, da so večinoma brez izobrazbe in služb, da otroci nimajo perspektive … Kako to komentirate?

Rekel bi, da ne živijo v bližini romskega naselja. Ko je prišla na primer na obisk varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik, se pogovarjala z Romi in vzgojiteljicami, je morala priznati, da je stvar tukaj videti povsem drugače kot v Ljubljani. Tisti, ki je vsaj nekaj časa tukaj, potem začne razmišljati drugače … Ali pa, če dam za primer nekoga, ki se je preselil na Muhaber, pa so ga opozorili, da je v bližini romsko naselje, pa jih je zavrnil, češ da so nestrpni. Že čez en mesec je bil pri meni in mi potožil, koliko težav ima …

Kakšne težave imajo krajani?

Na primer vožnje z avtomobili čez travnike in njive. Prebivalci imajo koruzo in mrvo potlačeno. Pobrane se poljščine. To se dogaja skoraj vsak dan. Dejstvo je tudi, da je med Romi veliko kraj. Pritožujejo se trgovke v živilskih trgovinah. Kradejo tudi Slovenci, ni dvoma, toda pri njih se to pojavlja v enormnih količinah. V dobrem letu smo imeli dva pretepa pred policijo in celo streljanje, prav tako so brutalno pretepli Šentjernejčana ter tudi policiste. To je tisti razlog, da se ljudje do Romov drugače obnašajo.

Priznati pa morate, da je bil najhujši zločin storjeni nad njimi v Dobruški vasi. Nihče ni rekel »Slovenec je ubil …« Ljudje imajo imena in priimke. Mi pa vedno govorimo »Romi so se stepli …« Se vam ne zdi, da tudi tak govor povzroča nestrpnost?

Lahko, da to drži. Če bi imela država drugačen pristop do reševanja tega vprašanja, civilna iniciativa ne bi bila potrebna. Če bi nekdo rekel: imamo načrt, na primer v naslednjih petih letih se bo brezposelnost zmanjšala za 50 odstotkov, izobraževanje bo potekalo tako in tako, ne bo se več ponovila zgodba z Žabjakom. Če bi vsako ministrstvo sestavilo svoj del programa in bi program sestavili v celoto, bi lahko prišli do rešitve. Zato ta protestni shod pred parlamentom. Če povem še en primer: lani maja, nekaj mesecev pred lanskimi državnozborskimi volitvami, sem poslal dopis vsem predsednikom parlamentarnih strank. Pojasnili smo jim, da želimo septembra organizirati javno tribuno na temo romske problematike. Povedal sem jim, da želimo slišati, kakšen program in vizijo imajo na tem področju. Do julija meseca ni bilo nobenega odgovora. Avgusta sem jim spet poslal opomnik. Potrdila sta samo Jelinčič in Janša. Potem sem to odpovedal, ker sem postal kandidat na državnozborskih volitvah in nisem želel ustvariti mnenja, da to delam zaradi svoje predvolilne kampanje. Dva dni po odpovedani tribuni me je klical Franci Kek, češ da bo on prišel … Hočem reči, da se niso upali soočiti s svojimi programi. Januarja pa smo poslali pismo ministrstvom. Odzvali so se iz urada predsednika države, ministrstvo za pravosodje in ministrica Kresal. Zame je to, da se odzove samo represivni organ, škandal. Če bi se ministri sestali z nami, ne bi bilo shoda. Če nam niti ne prisluhnejo, kaj nam drugega preostane?

Zakaj mislite, da se ne odzovejo?

Mislim, da nimajo politike. Minister Erjavec se ni odzval že kot obrambni minister pa tudi sedaj kot minister za okolje se ne. Očitno jih je treba prisiliti, da se odzovejo. Omenili ste SDS. Do modela bršljinske šole je prišlo zaradi pritiska staršev. Drugače se ne bi nič zgodilo. Tudi Ambrus se je zgodil, ker se država ni zganila. Ambrus sem jaz napovedal že dve leti nazaj. Lahko rečemo, da so ljudje nestrpni. Ampak meni je ženička iz Ambrusa že veliko pred dogodkom dejala, da ko dobi pokojnino, mora Strojanom pripraviti 10 000 tedanjih tolarjev. In se tega niso upali prijaviti. Ženska se je bala, da ji bodo zažgali hišo. Če bi bil samo en tak dogodek, se to ne bi moglo zgoditi. To je tlelo in tlelo, nato pa je izbruhnilo. Lahko jih je kritizirati, toda ljudje so doživljali take stvari in so bili potem pripravljeni na vojno. Nažagali so drevje in zakopali kante z bencinom v zemljo. Tam so bili pripravljeni na vse. Vprašajmo se: so to nestrpneži ? Kaj pa razlogi? Če bi se to urejalo prej, do tega ne bi prišlo. To je tisti osnovni problem, da se vsi izogibajo reševanju, dokler ne izbruhne.

Se torej lahko Ambrus zgodi tudi pri nas?

Tukaj bi znalo biti še huje. Tega si ne želim. Toda kdo lahko jamči, da tega ne bo? Nekdo bo izbruhnil. Ali bodo Romi komu kaj storili ali pa obratno. Bolj smiselno je, da se zadeva pelje v drugo smer.

Z odzivom ministra Lukšiča pa ste bili zadovoljni?

Z razgovorom in njegovo ugotovitvijo, da je zgrožen nad tem, kako se je ta problematika do sedaj reševala, smo zadovoljni. Prav tako s tem, da je v kamero dejal, da morajo vsa ministrstva narediti svoj del programa in ga izvajati. In da je v nasprotnem primeru bolje, da vlada odstopi od tega in izjavi, da je zadeva nerešljiva. Na našo peticiji bodo pripravili odgovor. Pričakujem, da bodo postavili konkretne cilje. Pa prisluhnili tudi prebivalcem, ki se soočajo s težavami.

Za mnoge je bilo presenečenje, da ste pohvalili ministra leve vlade, glede na to, da ste član SDS …

Pohvalil sem tudi ministrico Kresalovo. Njen pristop me je presenetil. Ne le to, da nas je sprejela skupaj z generalnim direktorjem policije, ampak tudi ukrepi po tem. Dobili smo se tudi v Novem mestu, predstavniki generalne policije in predstavniki civilne iniciative. Pohvalil bom vsakogar, ki bo to zaslužil, enako pa bo s kritiko.

Kako pa ocenjujete ukrepe sedanje vlade na tem področju?

Razen imenovanja komisije in obljube, da bodo naredili strategijo, niso storili še nič, tako da o rezultatih še ne moremo govoriti.

Katera inštitucija je najmanj učinkovita?

Prav gotovo gradbeni inšpektoriat. Odgovorni so za to, da je prišlo do tega, da je tako stanje, kot je. Če bi oni izvajali predpise, ki veljajo za vse, potem bi ljudje drugače gledali. Romi bi vedeli, da morajo graditi po legalni poti … Če bi delali od leta 1985, potem bi imeli sedaj lahko urejeno okolje. Kaj so te inštitucije delale ves ta čas?

Kakšna je torej vaša rešitev problema?

Mislim, da je Romom treba nekako vcepiti delovne navade. Mislim, da je socialna podpora potuha …

Potem bi vi ukinili socialne podpore? Samo za Rome ali kako?

Potrebna je sprememba za vse. Tudi jaz naletim na primere, ko kdo pride do mene in želi podpis, češ da je bil tukaj na razgovoru in iskal službo, v resnici pa želi še naprej prejemati socialno podporo. Zakaj imamo socialno podporo v taki obliki, ki stimulira ljudi, da ostanejo doma? Poznam ljudi iz romskega naselja, ki delajo in imajo probleme s sosedi, ki jim očitajo, da s tem, ko delajo, povzročajo njim škodo. Menim, skratka, da je potrebna sprememba socialne politike na ravni države. Kdor nekaj dobi, si mora to tudi zaslužiti. Izvzemimo tiste, ki resnično ne morejo delati. Lahko bi delali dobrodelna dela, lahko košnja trave, čiščenje okolice in podobno, če ljudje nimajo izobrazbe, kot je nima večina Romov. To bo rešilo romski problem. Šele potem bo tudi šolanje dobilo pravi pomen.

Mimogrede, je v vaši trgovini zaposlen kakšen Rom?

Ne. Toda tukaj je problem izobrazba. Če bi bil kdo s primerno izobrazbo, bi ga morda zaposlili. Zakaj pa ne. Sem pa pomagal Romu Marku Stojanoviču, da se je zaposlil v Revozu.

Ste član SDS. Vaša stranka je bila štiri leta na oblasti. Kako ocenjujete njeno delo na področju romske problematike?

Nobena vlada, vključno z vlado SDS, ni naredila pametnega premika. Kar je storila Janševa vlada, je storila pod pritiskom, kot na primer v primeru OŠ Bršljin in primera Strojanovi.

Če citiram spletno stran SDS, kjer so ob 8. aprilu, ob obletnici prvega romskega kongresa, zapisali: V času vlade Janeza Janše so bili storjeni ključni premiki k integraciji in izboljšanju življenjskih pogojev pripadnikov romske skupnosti. Stranka našteva sprejem krovnega zakona, skrb za integracijo Romov, ustanovitev Sveta romske skupnosti itd. Vaša ocena se torej precej razlikuje od ocene vaše stranke?

Ne strinjam se s tem, da bi bili narejeni ključni premiki. Krovni zakon pa je zame le še večja potuha, ki ne rešuje ničesar.

Z Janezom Janšo ste se pogovarjali o tem?

Sem. Sem mu tudi pisal. In, kot rečeno, z nobeno vlado nisem zadovoljen, kar zadeva reševanje romske problematike. Prepričan sem namreč, da bi bilo možno več storiti, če bi bila le volja. Seveda pa nobena vlada v svojem mandatu ne more pričakovati velikih rezultatov, ampak je to dolgotrajen proces.

Kaj menite o prepričanju poslanca Francija Keka, da je bistveno vprašanje vzgoje in izobraževanja? Ima idejo o romskem pomočniku … Če prav razumem, je glavna razlika med vama, da on poudarja izobraževanje, vi pa delo?

Oboje je pomembno. Vendar, kot rečeno: na bršljinski šoli poteka izobraževanje več kot trideset let, pa jih zelo malo konča šolanje. Šola Romom ne predstavlja vrednote. Ko je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela organiziralo tribuno, kjer je Rom, ki študira, povedal, da ne ve, ali bo sploh dobil službo, zgolj za to, ker je Rom. Mislim, da je dokaj razširjeno prepričanje, da »ni vredno hoditi v šolo, saj tako ali tako ne bom dobil službe«. Morda bi lahko bil program, ki bi Romom, ki končajo šolo, avtomatično zagotovil zaposlitev. To bi lahko bila pozitivna diskriminacija … Mislim, da ideja romskega pomočnika še vedno nekoliko iluzorna. Odnos staršev do šolanje je preveč negativen – poznam fanta, ki je nad tem delom obupal.

Vam kdaj očitajo, da ste nestrpen?

Niti ne. Razen v medijih kdaj preberem kaj takega.

Če se preselimo na občinsko raven. Kaj pa delovanje občinskih oblasti? Kako jih ocenjujete?

Imam stališče, da je to državni problem. Kritiziram novomeške župane samo toliko, ker so premalo odločno postavljajo nasproti državi. Kaj pa naj župan brez države stori? Na primer, imamo nelegalno naselje. Vedno se postavi vprašanje – kam naj jih pa preselim? Nič ne morejo storiti.

Kam bi jih pa vi preselili?

Ravno to je moja poanta. Zaposlitveni program bo povzročil, da bodo Romi želeli živeti v drugih okoljih in po drugi strani bodo tudi krajani zaposlene Rome laže sprejeli.

Kaj pa romski svetnik? Kako komentirate romske volitve, na katere je prišlo le štirideset Romov? Kako komentirate odločitev občinskega sveta, ki ni potrdil njegovega mandata, tako da je moralo posredovati upravno sodišče, da je vzpostavilo zakonitost?

Najprej moram reči, da sem proti tej ureditvi z romskimi svetniki v občinskih svetih. Romski svetnik lahko postane predmet manipulacije in kupovanja glasov pri zadevah, ki sploh nimajo povezave z romsko problematiko. V Prekmurju je romska svetnica odstopila, ker so nanjo pritiskali, kako naj glasuje. Zame je bolj smiselno postaviti na primer romski svet, ki bi bilo sestavljen iz predstavnikov vseh romskih naselij v neki občini. Tukaj bi se lahko razvila prava debata in prek takega telesa bi lahko vplivali na občinsko strukturo s svojimi predlogi. Tasiča so njegovi pretepli, prav tako Grma. Pričakovanja Romov glede svetnika so prevelika. Ravno zaradi tega ni kandidiral Bojan Tudija in ne bo nikoli kandidiral Rom, ki bi bil na višji kulturni ravni. Zato je na romske volitve prišlo samo štirideset ljudi. Glede potrditve njegovega mandata pa se mi zdi, da so zgolj želeli malo zavleči celotno zadevo in da so vedeli, da bo navsezadnje prišel v občinski svet.

Obrniva se še k drugim temam. Čeprav ste zelo uspešno kandidirali na lanskih državnozborskih volitvah, vas v vodstvu občinskega odbora ni. Kako to?

V izvršilni odbor SDS Novo mesto nisem hotel vstopiti v zaradi pasivnosti predsednika Grilla pri reševanju romske problematike. Zato nisem želel notri, da mi ne bi kdo očital, da se z romsko problematiko ukvarjam zato, da bi napredoval v stranki.

Z gospodom Grillom se torej ne razumeta?

Se pogovarjava, čeprav kakšnih pristnih odnosov nimava. Imela sva nekaj besednih dialogov glede romske problematike. Očitam mu, da je tak, kot so bili vsi dosedanji politiki, da je preveč pasiven pri reševanju problematike, ki je za nas zelo pereča.

Jeseni ste za las izgubili sedež v državnem zboru. Kako sedaj z razdalje komentirate predvolilni boj?

Sem zelo zadovoljen. Vem, da sem veliko glasov dobil zaradi moje aktivnost na tem področju. Vem, da ljudje to cenijo. To mi potrjuje, da sem napravi poti. Tak rezultat SDS še ni dosegel v Novem mestu. Veliko ljudi je obžalovalo, da nisem prišel v državni zbor. Pričakovali so, da bom jaz rešil to zadevo.

Kako ocenjujete delo dveh poslancev iz novomeških okrajev, Keka in Grilla?

Podrobnosti o njihovem delu premalo poznam, tako da težko komentiram njuno delo.

Kek se trudi glede romske problematike, ali ne?

Ko bo enkrat prišel do mene in mi rekel, da je tudi on pomagal zaposliti dva Roma, tako kot jaz, mu bom priznal, da je nekaj naredil. Dokler tega ne bo, pa bi ga težko kaj pohvalil.

Kaj pa kandidatura za župana? Glede na uspeh na državnozborskih volitvah imate veliko možnosti?

Mislim, da so lokalne volitve nekaj drugega. Mislim tudi, da ne bi bilo prav, da zgolj zaradi romske problematike kandidiram za župana. Potrebujemo nekoga, ki ima vizijo, kako celovito reševati probleme Novega mesta.

Torej ne nameravate kandidirati?

Ne.

Kako pa vidite delo župana in vladajoče koalicije?

Mislim, da neke koalicije sploh ni, saj ni bilo nobenega podpisa. Nisem ravno poznavalec vseh problemov, mislim pa, da je stanje zaskrbljujoče, sploh glede tega, kar slišim o občinskih financah. Vprašamo se lahko, kam bo ta zgodba prišla.

Kako vidite odnose med Romi in Slovenci čez deset let? Bo vojna ali mir?

(smeh) Upam, da bo mir. Da bodo prevladale trezne glave. In da bodo tudi nam priznali, da je bilo prav, da smo bili trmasti. Če bi bili krajani v osemdesetih tako trmasti, kot smo danes, najbrž ne bi bilo toliko problemov.