Za spremembo prometnega režima (2. del)

Objavljamo še drugi del članka o prometnih zagatah v ožjem središču Novega mesta. Prvi del je na tej povezavi.

Predlog nove prometne ureditve v zgodovinskem jedru Novega mesta, ki sledi sodobnim trendom pri reševanju tovrstne problematike s ciljem čim hitrejšega in čim bolj učinkovitega praznjenja mestnega jedra s strani tekočega prometa in ne obratno, kot smo priča ob sedanji praksi.

Predlog nove prometne ureditve v zgodovinskem jedru Novega mesta, ki sledi sodobnim trendom pri reševanju tovrstne problematike s ciljem čim hitrejšega in čim bolj učinkovitega praznjenja mestnega jedra s strani tekočega prometa in ne obratno, kot smo priča ob sedanji praksi.

Nekaj predlogov zavoda za izboljšanje prometne situacije

Na prometno obremenjeni Rozmanovi ulici sta tekoči in mirujoči promet povsem nadvladala pešce in jih stisnila ob zidove hiš. Z bočnim parkiranjem in razširitvijo pločnikov bi tudi ta ulica postala mnogo bolj prijazna.

Na prometno obremenjeni Rozmanovi ulici sta tekoči in mirujoči promet povsem nadvladala pešce in jih stisnila ob zidove hiš. Z bočnim parkiranjem in razširitvijo pločnikov bi tudi ta ulica postala mnogo bolj prijazna.

Ob takem prometu je Kandija za mesto izgubljena za vse večne čase. Kako se ob tem počutijo pešci, pa je iz fotografije dovolj razvidno.

Ob takem prometu je Kandija za mesto izgubljena za vse večne čase. Kako se ob tem počutijo pešci, pa je iz fotografije dovolj razvidno.

Ves čas po drugi svetovni vojni se je nudila priložnost za izgradnjo sodobne regionalne ceste po današnji Smrečnikovi ulici kot osrednje povezovalne ceste med vzhodnim in zahodnim delom mesta na desnem bregu reke Krke. Danes je to mirna soseska, v kateri stojita tudi osnovna šola in vrtec, zato je za kakšne večje spremembe verjetno že prepozno. Ali res?

Ves čas po drugi svetovni vojni se je nudila priložnost za izgradnjo sodobne regionalne ceste po današnji Smrečnikovi ulici kot osrednje povezovalne ceste med vzhodnim in zahodnim delom mesta na desnem bregu reke Krke. Danes je to mirna soseska, v kateri stojita tudi osnovna šola in vrtec, zato je za kakšne večje spremembe verjetno že prepozno. Ali res?

Na podlagi rezultatov omenjene prometne študije, poznavanja tovrstnega reševanja v drugih primerljivih slovenskih in evropskih mestih ter vsakdanje izkušnje je mogoče ukrepe za izboljšanje prometne situacije v ožjem mestnem središču strniti v sledečih točkah.

  • Tranzitni promet skozi mestno jedro je treba znatno omejiti.
  • Ukiniti je treba motorni promet v smeri Prešernov trg–Florijanov trg–Sokolska ulica in dovoliti le promet za potrebe dostave, servisnih služb, urgence in stanovalcev po obstoječem prometnem režimu.Sokolsko in Muzejsko ulica je treba prvenstveno nameniti pešcem, s čimer se pridobi dodatne cone za pešce in s tem kakovostne povezave med Glavnim trgom, Bregom in kapiteljskim gričem (vključno z muzejskim kompleksom in Anton Podbevšek Teatrom) ter na drugi strani s tržnico in Florijanovim trgom. Z zaprtjem Sokolske ulice za promet se bodo vzpostavili pogoji za uspešno revitalizacijo Narodnega doma kot tudi možnost vzpostavitve dodatnih tržnih prostorov pred Jakčevim domom in Narodnim domom.
  • V mestnem jedru je treba urediti osrednjo enosmerno prometno komunikacijo: Seidlova cesta–Rozmanova ulica–Prešernov trg–severni del Florjanovega trga–Glavni trg z razcepoma proti Rozmanovi ulici oziroma v smeri Kandijskega mostu–Kandijsko križišče.
  • Na Kandijskem mostu je treba vzpostaviti enosmeren promet v smeri Glavni trg–Kandija in obenem razširiti preozke pločnike.
  • Bistven pogoj za prepoved vstopa motornega prometa iz Kandije v mestno jedro je izgradnja dodatnih parkirnih površin na območju Kandije. Zdaj je na voljo le manjše parkirišče ob Novi Ljubljanski banki na Trdinovi ulici, pa še to je izredno slabo zasedeno ne glede na dejstvo, da je od Glavnega trga oddaljeno le slabih 100 m(!?).
  • Na Rozmanovi ulici je treba spremeniti obstoječi način parkiranja z bočnim in sočasno ustrezno razširiti pločnike.
  • Na Glavnem trgu je treba ovrednotiti parterno ureditev, ki je bila v začetku petdesetih let 20. stoletja ravno za potrebe tranzitnega prometa izvedena po načrtih arhitekta Marjana Mušiča, kljub temu pa lahko ugotovimo, da je treba iskati rešitve v smeri pridobitve dodatnih površin za pešce, zlasti razširitve pločnikov v spodnjem delu trga. Razmisliti bi bilo treba tudi o ukinitvi parkirnih mest med vodnjakom in rotovžem ter pred Germovo hišo, v kateri deluje slaščičarna, v korist pešcem, gostinskim vrtovom in odvijanju priložnostnih dogodkov.
  • Izgubljene parkirne površine na Glavnem trgu in na Rozmanovi ulici je treba nadomestiti s parkirnimi mesti v novih parkirnih hišah na Novem trgu, v Kandiji in pod Kapiteljsko cerkvijo.
  • Na zavodu se ne zavzemamo za delno ali popolno zaporo Glavnega trga za tekoči in mirujoči promet, saj bi bila tovrstna poteza nerealna, nepotrebna in zgodovinsko neutemeljena. Odločitev za tako radikalen poseg bi med drugim povzročila tudi oblikovno, materialno in vsebinsko poenotenje razsežnega javnega prostora (Glavni trg v Novem mestu je namreč največji trg na nekdanjem Kranjskem), kar bi neizogibno vodilo k sterilnemu videzu trga.
  • Za potrebe revitalizacije Kandijske ceste bi bilo treba, ne glede na dejstvo, da je morda že nekoliko pozno, preveriti možnost izgradnje nove osrednje prometne žile po Smrečnikovi ulici bodisi v smeri Šmihela in od tam ob južnem robu šolskega centra do prihodnje zahodne obvoznice bodisi pri trgovini Mercator na Smrečnikovi ulici z mostom nad ulico Nad Mlini in potokom Težka voda ter ob južnem robu bolnišničnega kompleksa do Šmihelske ceste. V načrtih Mestne občine Novo mesto sta sicer predvidena obnova in razširitev cestišča pri Znančevem mlinu nasproti vrtnarije, vendar bo tovrstni poseg pomenil le določeno olajšanje za lokalni promet, vsekakor pa ne bi zmogel prenesti teže povečanega prometa na tem območju.

Z vzpostavitvijo novega prometnega režima v mestu se bo prav gotovo sprožil sistem podiranja domin, saj se bo z vsakim ukrepom pokazala potreba po reševanju množice drugih odprtih vprašanj, ki se bodo ob tem porajala. Zato je pomembno, da se h kakršnim koli spremembam na tem področju pristopi z razmislekom, natančnim načrtovanjem in dolgoročnim predvidevanjem. Zlasti zadnjega je v preteklosti marsikdaj manjkalo.

  • Franc

    Priznam, da sem po celomesečnem čakanju na 2.del razočaran.

    Predlog je odkrito podrejen edinemu cilju: spraviti promet stran od Narodnega doma, v katerega so v ZVKND iracionalno zaljubljeni. In za to, naj spet “plačujemo” vsi.

    Zakaj naj bi tranzitni promet skozi mesto znatno omejili? Zjutraj promet skozi Glavni trg pomeni pomembno dopolnitev pretočnosti prometa. To se je dobro videlo v času zapore mosta, ko so bile kolone na ostalih prometnicah bistveno daljše.
    Ob delovnih dnevih popoldne, ko je največ dogajanja v mestu zaradi glasbene šole in verouka pri frančiškanih, je most pomembna vez.
    Kje boste pripeljali/prišli iskat otroka v glasbeno šolo? Križišče pri Tiliji je že sedaj z ločenske strani popolnoma zabito, saj je v križišču za levo smer prostora le za 4 vozila. Problema ne more rešiti niti avtohiša na mestu sedanjega parkirišča pri banki na Trdinovi. Več kot tristo otrok bo moralo dvakrat na dan prečkati Kandijsko (200 glasbena, 100 verouk – moja ocena). Me zanima, kdo bo to podpisal?

    Dajte se zresnit.

  • Franc

    Priznam, da sem po celomesečnem čakanju na 2.del razočaran.

    Predlog je odkrito podrejen edinemu cilju: spraviti promet stran od Narodnega doma, v katerega so v ZVKND iracionalno zaljubljeni. In za to, naj spet “plačujemo” vsi.

    Zakaj naj bi tranzitni promet skozi mesto znatno omejili? Zjutraj promet skozi Glavni trg pomeni pomembno dopolnitev pretočnosti prometa. To se je dobro videlo v času zapore mosta, ko so bile kolone na ostalih prometnicah bistveno daljše.
    Ob delovnih dnevih popoldne, ko je največ dogajanja v mestu zaradi glasbene šole in verouka pri frančiškanih, je most pomembna vez.
    Kje boste pripeljali/prišli iskat otroka v glasbeno šolo? Križišče pri Tiliji je že sedaj z ločenske strani popolnoma zabito, saj je v križišču za levo smer prostora le za 4 vozila. Problema ne more rešiti niti avtohiša na mestu sedanjega parkirišča pri banki na Trdinovi. Več kot tristo otrok bo moralo dvakrat na dan prečkati Kandijsko (200 glasbena, 100 verouk – moja ocena). Me zanima, kdo bo to podpisal?

    Dajte se zresnit.

  • Nostalgija na tuj račun

    Ne živimo več v srednjem veku, ampak smo moderna, hitra, mobilna družba. To pomeni, da se iz točke A v točko B pripeljemo, pešačimo pa le takrat, ko nam čas ni gospodar. Popolno peš cono si zato lahko privoščijo samo v jedru velikih mest z gosto poselitvijo, saj je le tako možno zagotoviti njeno preživetje. Novo mesto je za kaj takega močno premajhno. Če zapremo Glavni trg, smo ga s tem ubili, spremenili v mesto strahov. V njem ni namreč ničesar tekega, kar ne bi dobili tudi drugje, se pa do tistega lahko pripeljemo. Bi radi vrnili čas nazaj? Ga ni več mogoče. Če pa ga že za vsako ceno hočete, storite to s svojim denarjem, ne pa z mojim.

  • Nostalgija na tuj račun

    Ne živimo več v srednjem veku, ampak smo moderna, hitra, mobilna družba. To pomeni, da se iz točke A v točko B pripeljemo, pešačimo pa le takrat, ko nam čas ni gospodar. Popolno peš cono si zato lahko privoščijo samo v jedru velikih mest z gosto poselitvijo, saj je le tako možno zagotoviti njeno preživetje. Novo mesto je za kaj takega močno premajhno. Če zapremo Glavni trg, smo ga s tem ubili, spremenili v mesto strahov. V njem ni namreč ničesar tekega, kar ne bi dobili tudi drugje, se pa do tistega lahko pripeljemo. Bi radi vrnili čas nazaj? Ga ni več mogoče. Če pa ga že za vsako ceno hočete, storite to s svojim denarjem, ne pa z mojim.

  • Andrej

    Vsaka čast avtorju, ki se je lotil tako zahtevnega problema. A se bojim, da predlagane rešitve ne bodo prinesle pričakovanih rezultatov, prej nasprotno. Ne bom se spuščal v podrobnosti, saj v glavnem vsak predlog spominja na balon, ki ga na eni strani stisneš, pa se poveča na drugi.

    Po mojem trdnem prepričanju bodo uspešne le rešitve, ki bodo ljudem povečevale svobodo gibanja (peš ali z avtom), to pa se ne doseže z omejitvami ampak z razširitvami.
    Kar bom sedaj napisal, je podobno znanstveni fantastiki, a tvegam.
    - Ker na površju ni prostora, je promet potrebno vkopati. Odkopati je potrebno Prešernov in Florjanov trg, in zgraditi veliko garažno hišo, s podzemno prometno žilo pod Sokolsko ulico do mosta.
    - Sedanji most je potrebno podreti (čez nekaj let se bo sicer sam) in zgraditi most s prometom v dveh nadstropjih, na vrhu gre promet v mesto, spodaj iz mesta. Vzišče na spodnjem delu se na desnem bregu razdeli na dva kraka, eden gre desno, se nekje pri Botru priključi na Kandijsko, drugi gre levo, vkopan pod sedanjim križiščem in pride ven nekje na vrtu pred prvim blokom od vindišarja, z vključevanjem na Kandijsko z desne (!) strani.
    - Ostalo so bolj kozmetični dodatki: v garažo pod tržnico se zgradi podzemni uvoz pri slaščičarni,
    vse hiše na Florjanovem trgu in ob Sokolski ulici, ki niso zaščitene se odkupi in podre ter na celotnem območju zgradi sodoben trgovsko-sejemski prostor.
    Dobre lastnosti predloga:
    - povečamo pretočnost prometa in s tem uporabnost mestnega jedra,
    - v centru pridobimo sodoben trg,
    - v centru pridobimo avtohišo,
    - Narodni dom se osvobodi prometa (tam gre pod zemljo) in je končno zanimiv za obnovo,
    - pešci na mostu pridobijo prostor,
    - vključevanje prometa iz mesta na Kandijsko je optimalno,
    - ohranimo uvoz v mesto z desnega brega.
    Slabe lastnosti predloga:
    - rešitev je draga kot pes,
    - predlog je preveč drzen, da bi ga kdo resno jemal.

  • Andrej

    Vsaka čast avtorju, ki se je lotil tako zahtevnega problema. A se bojim, da predlagane rešitve ne bodo prinesle pričakovanih rezultatov, prej nasprotno. Ne bom se spuščal v podrobnosti, saj v glavnem vsak predlog spominja na balon, ki ga na eni strani stisneš, pa se poveča na drugi.

    Po mojem trdnem prepričanju bodo uspešne le rešitve, ki bodo ljudem povečevale svobodo gibanja (peš ali z avtom), to pa se ne doseže z omejitvami ampak z razširitvami.
    Kar bom sedaj napisal, je podobno znanstveni fantastiki, a tvegam.
    - Ker na površju ni prostora, je promet potrebno vkopati. Odkopati je potrebno Prešernov in Florjanov trg, in zgraditi veliko garažno hišo, s podzemno prometno žilo pod Sokolsko ulico do mosta.
    - Sedanji most je potrebno podreti (čez nekaj let se bo sicer sam) in zgraditi most s prometom v dveh nadstropjih, na vrhu gre promet v mesto, spodaj iz mesta. Vzišče na spodnjem delu se na desnem bregu razdeli na dva kraka, eden gre desno, se nekje pri Botru priključi na Kandijsko, drugi gre levo, vkopan pod sedanjim križiščem in pride ven nekje na vrtu pred prvim blokom od vindišarja, z vključevanjem na Kandijsko z desne (!) strani.
    - Ostalo so bolj kozmetični dodatki: v garažo pod tržnico se zgradi podzemni uvoz pri slaščičarni,
    vse hiše na Florjanovem trgu in ob Sokolski ulici, ki niso zaščitene se odkupi in podre ter na celotnem območju zgradi sodoben trgovsko-sejemski prostor.
    Dobre lastnosti predloga:
    - povečamo pretočnost prometa in s tem uporabnost mestnega jedra,
    - v centru pridobimo sodoben trg,
    - v centru pridobimo avtohišo,
    - Narodni dom se osvobodi prometa (tam gre pod zemljo) in je končno zanimiv za obnovo,
    - pešci na mostu pridobijo prostor,
    - vključevanje prometa iz mesta na Kandijsko je optimalno,
    - ohranimo uvoz v mesto z desnega brega.
    Slabe lastnosti predloga:
    - rešitev je draga kot pes,
    - predlog je preveč drzen, da bi ga kdo resno jemal.

blog comments powered by Disqus
Preberite še
  1. Za spremembo prometnega režima (1. del)

    Mestno jedro je preobremenjeno s tranzitnim prometom, zlasti iz smeri Kandijskega mostu. Obstoječi režim parkiranja povzroča prometne zastoje zlasti v...

  2. Obvestilo o spremenjenem prometnem režimu na Glavnem trgu v Novem mestu v času 36. Tedna cvička od 30.5 do 2.6.

    Zavod za turizem Novo mesto obvešča, da bo v času prireditve 36. Teden cvička, ki se bo odvijala konec tega...

  3. V ponedeljek zapora ceste na Glavnem trgu

    Zaradi Rudolfovega sejma bo v ponedeljek, 7. 4. 2007, od 6. do 20. ure, del Glavnega trga zaprt. Zapora ceste...